Dr. Romana Jordan, poslanka 2000-2014, arhiv

slovenskoenglish
Domov » Moje delo » Politike » RAZISKAVE

Napovednik

<< oktober 2021 >>
ned pon to sre čet pet sob
     
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
      
rss - novice










RAZISKAVE


1. Predstavitev problema

2. Obravnava v Evropskem parlamentu




OBRAVNAVA V EVROPSKEM PARLAMENTU:

Obzorje 2020

Evropska komisija razpisuje raziskovalne projekte v vrednosti 8,1 milijarde evrov   

Pregled inovacijske politike skupnosti v spreminjajočem se svetu

-----------------------

PREDSTAVITEV PROBLEMA

Evropska unija (EU) porabi 4 % svojega proračuna za vlaganje v raziskave, saj je področje raziskav ključno za uspešno soočanje EU z novimi izzivi. Nove ideje in inovacije ustvarjajo nova delovna mesta, odkrivajo nove načine za varovanje okolja, zagotavljajo varnejšo hrano in zdravila, razvijajo bolj učinkovite in čiste energetske vire. EU si prizadeva podpirati raziskovalce s finančnimi sredstvi in kot povezovalec med različnimi institucijami in raziskovalci, saj postaja oprema za raziskave vedno dražja, obenem pa postajajo raziskovalne teme vedno bolj kompleksne, zaradi česar so lahko uspešno naslovljene le z mednarodnim sodelovanjem znanstvenikov in raziskovalcev. Evropska raziskovalna politika tako tudi koordinira raziskave in povezuje evropske raziskovalce s partnerji z vsega sveta.

Finančni načrt za raziskave je podan v večletnem Okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in demonstracije. Trenutno poteka sedmi Okvirni program, ki med leti 2007 in 2013 namenja več kot 50 milijard Evrov, nadaljnjih 2,7 milijarde evrov za raziskave fisije in fuzije pa prihaja z naslova EURATOM-a. Te številke predstavljajo 40-odstotno povečanje sredstev glede na šesti Okvirni program.  Sredstva iz sedmega Okvirnega programa so namenjena štirim specifičnim programom, ki ustrezajo prioritetnim področjem EU, to so sodelovanje med različnimi akterji, razvitje novih idej, podpora razvijanju in izobraževanju raziskovalnega kadra (t. i. Marie Curie programi) ter večanje kapacitet za raziskovalno dejavnost.

V EU je leta 2000 sprejeta odločitev, da se ustvari Evropski raziskovalni prostor (ERP). To bo enotno območje, ki bo zavzemalo vse države članice in bo raziskovalcem omogočalo prosto gibanje po EU in medsebojno interakcijo, uporabo najboljše infrastrukture za raziskave ter delo z mrežami odličnosti raznih raziskovalnih inštitutov. Obenem bo takšno območje omogočilo bolj učinkovito uporabo znanja za socialne in poslovne namene ter za namene ustvarjanja politik. Naloga enotnega območja bo tudi optimizirati in odpreti evropske, narodne in regionalne raziskovalne programe z namenom podpirati najboljše raziskovalne prakse v Evropi in koordinirati te programe tako, da bodo lahko razreševali tudi velike raziskovalne izzive. Obenem bi moral ERP razviti močne vezi s partnerji po svetu, tako da bi Evropa imela dostop do svetovnega znanja in prispevala k reševanju svetovnih problemov. Veliko teh iniciativ države članice že izvajajo, vendar še obstajajo določene ovire, preden bo Evropski raziskovalni prostor postal realnost. Zaradi tega je EU 2008 na podlagi zelene knjige, ki ocenjuje napredek v vzpostavljanju ERP, sprožila okrepljeno politično upravljanje z iniciativo, imenovano Ljubljanski proces, in pet ostalih iniciativ, ki naslavljajo specifična področja ERP.

Evropski parlament po načelu soodločanja skupaj s Svetom EU oblikuje Okvirne programe za raziskave, tehnološki razvoj in demonstracije. Med drugim preučuje, kje so prioritetna področja in koliko sredstev bo tem področjem namenil. Zaradi veliko različnih področij raziskovanja spremlja uspešnost in smotrnost porabe sredstev.

 



deli
« nazaj ↑ na vrh