1. Predstavitev problema

2. Obravnava v Evropskem parlamentu

OBRAVNAVA V EVROPSKEM PARLAMENTU:

Poročilo o izvajanju zakonodaje EU o vodah pred potrebnim celovitim pristopom k evropskim izzivom na področju vode

Uredba o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)

Letni razpis Evropske komisije za predloge projektov, ki se bodo financirali pod okriljem programa LIFE+  

Mnenje o zdravju medonosnih čebel in izzivih za čebelarski sektor          

Poročilo o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva

Razvoj potenciala delovnih mest v novem trajnostnem gospodarstvu  

Celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: direktiva o imdustrijskih emisijah (IPPC)   

Zelena knjiga o bioloških odpadkih                    

------------------------

PREDSTAVITEV PROBLEMA

Okolje pomembno vpliva na kakovost našega vsakdana, na vodo, hrano, zrak, energijo in še mnogo drugega. Skrb za okolje je pravzaprav skrb za naše temeljne potrebe. Oblikovanje politik na tem področju mora biti utemeljeno z znanstvenimi dokazi. Posebej je pomemben vidik trajnostnega razvoja.

Strateški okvir evropske okoljske politike predstavlja Šesti akcijski program za okolje, ki zajema: zaščito kakovosti zraka in vode, ohranjanje virov in zaščita biotske raznovrstnosti, upravljanje z odpadki in nadzor nad aktivnostmi, ki imajo negativen vpliv na okolje. Poleg tega so bili za zaščito okolja vzpostavljeni naslednji instrumenti: Evropska agencija za okolje (EEA), program LIFE+, načela eko-označevanja.

Upravljanje z naravnimi viri in ravnanje z odpadki

Naše upravljanje z naravnimi viri pogosto vodi k povečanem onesnaževanju, k degradaciji okolja in k zmanjševanju naravnih virov. Cilj je zagotoviti, da poraba obnovljivih in neobnovljivih virov ne bo presegala naravnih zmožnosti okolja, ter da bo raba virov postala bolj učinkovita, odpadki pa manjši. Ti se lahko tudi ponovno uporabijo, na primer z reciklažo. Zato je bila na ravni EU sprejeta Tematska strategija o preprečevanju odpadkov in reciklaži ter Okvirna direktiva o odpadkih. Cilj omenjene zakonodaje je bolj trajnostna raba naravnih virov ter zmanjšati količino odpadkov za 20 % do 2020 in do 50 % do 2050, oziroma vzpostaviti bolj koordinirano ravnanje z odpadki in njihovo ponovno uporabo.

Nekateri odpadki so lahko tudi zdravju škodljivi, zato je treba pri ravnanju z njimi vzpostaviti ustrezne standarde, na primer pri odpadni električni in elektronski opremi.

Zaščita kakovosti tal in upravljanje z vodnimi viri

Zaščita tal je izrednega pomena za bivanje in opravljanje dejavnosti. Zemlja je omejen vir, podvržen različnim tveganjem: eroziji, izgubi organskih snovi, različnim oblikam kontaminacij. Na evropski ravni je bila ustanovljena Tematska strategija za zaščito tal, ki si prizadeva za preprečevanje degradacije tal ter določa ukrepe, ki popravljajo že nastalo škodo.

Namen uravnavanja vodnih virov na EU ravni je preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja in bolj trajnostna raba vodnih virov. Z okvirno direktivo o vodah so določeni so standardi o kakovosti in obsegu voda ter o stopnji onesnaženja, zaščiti vodnih ekosistemov in preprečevanju naravnih nesreč, kot so poplave in suše.

Boljša kakovost zraka

Med največji krivci onesnaževanja zraka so promet in izpusti, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije. Direktiva o kakovosti zraka si prizadeva preprečevati onesnaženost zraka in s tem povezanimi negativnimi vplivi na zdravje. Še posebej v urbanih okoljih je potrebno spoštovati dovoljene koncentracije partikularnih delcev v ozračju. V veljavi je uredba o homologaciji emisij lahkih tovornih in komercialnih vozil. V odboru ENVI je trenutno v obravnavi Direktiva o trajnostno naravnani prihodnosti prometa.

Z direktivo IPPC Evropska unija določa obveze za industrijske in kmetijske dejavnosti z visoko stopnjo onesnaževanja. Postopek za avtorizacijo teh dejavnosti in pogoji morajo biti vključeni v posebne dovolilnice, ki jih ta direktiva določa z namenom zmanjševanja onesnaževanja zraka, vode in tal.

Biotska raznovrstnost in narava

EU si prizadeva za zaščito biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in divje favne in flore. Evropski povezovalni program Natura 2000 si prizadeva za zmanjševanje deforestacije, ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst in zaščito morskih ekosistemov. Izguba biotske raznovrstnosti bi pomenila precejšnje spremembe v kakovosti naših življenj, imela bi negativne posledice za gospodarstvo. Poleg tega pa biotska raznovrstnost lahko igra pomembno vlogo pri zmanjševanju in prilagajanju na podnebne spremembe s pomočjo ekosistemov, ki imajo sposobnost shranjevanja CO2 v ozračju. Tudi na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti bo potrebno vzpostavili zavezujoče cilje na mednarodni ravni. Leto 2010 bo mednarodno leto biotske raznovrstnosti, v oktobru bo v Nagoyi na Japonskem mednarodna konferenca o biotski raznovrstnosti CBD10, kjer se bodo pogodbenice pogajale o zavezujočih ciljih. Najpomembnejši evropski finančni instrument na tem področju je LIFE+.

Kemijske snovi

Na evropski ravni je bila sprejeta pomembna zakonodaja, ki uravnava učinke kemijskih snovi na zdravje in okolje. Direktiva REACH uravnava registracijo, evalvacijo in avtorizacijo za kemijske vsebnosti. Nadaljnje delo na tem področju bo obsegalo raziskave in regulacijo kombiniranega vpliva kemijskih substanc v hrani, embalaži, določenih oblačilih in zdravilih na hormonske in reprodukcijske motnje. Poleg tega posebna zakonodaja določa standarde pesticidnih in biocidnih sredstev.