Dr. Romana Jordan, poslanka 2000-2014, arhiv

slovenskoenglish
Domov » MOP z največ nerealiziranimi sklepi med ministrstvi

Napovednik

<< november 2020 >>
ned pon to sre čet pet sob
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
     
rss - novice










MOP z največ nerealiziranimi sklepi med ministrstvi

27.11.2009 

»Minister naj se osebno zavzame, da bo Ministrstvo za okolje in prostor igralo aktivnejšo vlogo,« je na današnji novinarski konferenci poudarila predsednica Odbora za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS dr. Romana Jordan Cizelj.


Celotni prispevek Odbora za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS:


Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS:
Ocena Ministrstva za okolje in prostor, nov. 2008-nov. 2009


1.    Splošna ocena resorja

Ministrstvo za okolje in prostor je eden izmed ključnih resorjev za razvoj odgovornega socialno-tržnega trajnostnega gospodarstva. Zato bi moralo igrati proaktivno vlogo pri zastavljanju strateških smernic, oblikovanju politik in njihovem izvajanju. Žal ministrstvo v prvem letu Pahorjeve vlade ni delovalo na tak način. Ocenjujemo, da je na nekaterih ključnih področjih jasno in odločno odreagiralo šele na pobude civilne družbe.

Tako je npr. ministrstvo zamudilo priložnost, da bi pravočasno in strokovno korektno obvestilo javnost o plinskih terminalih v tržaškem zalivu. Prejšnja vlada in MOP so veliko naredili in pripravili kvalitetne strokovne podlage za dogovarjanja in pogajanja z italijansko stranjo. Omenjene strokovne dokumente je obravnaval tudi DZ v prejšnji sestavi. Strokovne podlage za politično ukrepanje so torej bile pripravljene, od ministrstva pa bi pričakovali pravočasno politično ukrepanje.

Tudi odziv ministra v zvezi s konferenco COP15 je bil jasno predstavljen šele na pobudo nevladnih organizacij.

Minister ni obremenjen z zavezami iz koalicijskega sporazuma, saj je le-ta na področju okolja in prostora napisan precej neobvezujoče. V njem so namreč zapisi o tem, kaj bi morala narediti Slovenija (npr. »…..bi morala Slovenija zgraditi sklad prehodnih najemnih stanovanj po zgledu Švedske. Mladi bi glede na število otrok prehajali iz enosobno v večsobna stanovanja. Mladim in finančno obremenjenim družinam bi morali olajšati….«, »mladim bi morali progresivno subvencionirati najemnine, tudi glede na število otrok«) in ne zaveze, kaj bo storila koalicija v mandatu 2008-2012. Poleg tega je v sporazumu mnogokrat omenjeno, da si bo koalicija prizadevala, torej spet brez konkretnih zavez.

Na tem področju vlada ni izvedla številnih kadrovskih zamenjav kot so se zgodile na drugih ministrstvih. Ocenjujemo pa, da bi moral minister mnogo bolje in učinkoviteje uporabiti znanje in izkušnje, zbrane v zaposlenih na ministrstvu. Z boljšim vodenjem ministrstva bi minister lahko iz obstoječih človeških virov izvlekel veliko več in bi tako uresničil vsaj del koalicijskega sporazuma za področje okolja in prostora.

Poleg tega tudi ocenjujemo, da je organizacijska struktura neustrezna za spopadanje s podnebnimi spremembami. Vlada je ustanovila službo za podnebne spremembe, ki pa ima zgolj omejene pristojnosti in se še ni lotila vsebinskega dela.

Vse koalicijske stranke so imele varstvo okolja kot pomembno komponento svojih predvolilnih programov. Izjema je DESUS, ki npr podnebnih sprememb v svojem programu sploh ni omenil. Izbira ministra za okolje prav iz stranke DESUS nakazuje, da ostale vladne stranke svojih predvolilnih obljub niso nameravale resno uresničiti. Zato ne čudi, je pa zaskrbljujoče, dejstvo da je prav MOP tisto ministrstvo, ki ima največ nerealiziranih sklepov (povzeto po gradivu, pripravljenem na vladi 14.10.2009).


2.    Ocena koalicijskega sporazuma

Kot je omenjeno že v uvodu, je koalicijski sporazum napisan neobvezujoče, v smislu izmikanja in prelaganja odgovornosti (Slovenija bi morala, prizadevali si bomo). Ostale značilnosti:
-    V sporazumu je na tem področju veliko ukrepov, ki niso v pristojnosti tega ministrstva (promet, energetika).
-    Sporazum vsebuje le eno časovno definirano zavezo, in sicer, da je treba izdelati prostorske načrte in pridobiti zemljišča za glavne razvojne projekte mandata »takoj«. Ta zaveza po enem letu še ni realizirana. Poleg tega koalicija sploh ni objavila, kaj so glavni razvojni projekti mandata.
-    Nobena od ostalih zavez ne vsebuje časovnega roka.
-    Na področju podnebnih sprememb je povsem prezrto celovito ukrepanje. Omenjena je le izdelava državnega akcijskega načrta za prilagajanje podnebnim spremembam. Uspešno bi se lahko lotili ukrepanja, če bi najprej pripravili strategijo, ki bi vključevala omejitve izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam. Na podlagi tega bi pripravili akcijski načrt in bi ga morali začeti takoj uresničevati. Ničesar od tega še ni pripravljenega.
-    V koalicijskem sporazumu je le malo prostora namenjenega prostorski politiki.


3.    Koalicijske obljube in njihovo uresničevanje

Nekaj najpomembnejših obljub in ocena njihovega uresničevanja:

-    Obljubi za ukrepanje na področju podnebnih sprememb: urad za podnebne spremembe, državni akcijski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam. Mnenje SDS: Vlada ima v Normativnem programu dela vlade RS za leto 2009 (NPDV) predviden Zakon o podnebnih spremembah. Zakon bi v skladu s časovnico že moral biti predložen v obravnavo na vladi, a so bili roki pomaknjeni za 5 mesecev v prihodnost. Upamo, da ministrstvo na tem pomembnem področju ne bo več zamujalo z izvedbo in da bo problematika v zakonu zajeta celostno, torej prilagajanje podnebnim spremembam in omejevanje izpustov toplogrednih plinov. Urad za podnebne spremembe je ustanovljen, vendar njegove kompetence niso jasne. Zgolj ustanovitev na papirju in imenovanje direktorja ni dovolj, moral bi začeti čim prej delovati.
-    Obljube za spodbujanje trajnostnega razvoja: zelena javna naročila, razvoj Nature2000, spodbujanje učinkovite rabe energije in OVE. Mnenje SDS: Izjemno pomembno je takojšnje uresničevanje, da bomo dosegli zaveze v okviru EU. Zakon o Triglavskem narodnem parku predložen v obravnavo DZ, ostalo ni realizirano.
-    Nekaj obljub na področju prostorske politike: temeljita proučitev postopkov z vidika učinkovitosti in preglednosti, na podlagi tega naj bi bile predlagane njihove spremembe; izdelava prostorskih načrtov in pridobivanje zemljišč za glavne razvojne projekte mandata. Mnenje SDS: V  proceduri v DZ je novela Zakona o prostorskem načrtovanju. Zelo velik problem je sprejemanje občinskih prostorskih načrtov. Doslej jih je bilo v celoti potrjeno le šest. Slovenija potrebuje aktivno prostorsko politiko s poenostavitvijo postopkov.
-    Obljuba, da bo Italiji in Hrvaški predložena pobuda, da bi S Jadran razglasili za posebno občutljivo območje. Mnenje SDS: Uresničitev te pobude je zelo pomembna, še zlati v luči dogodkov v zvezi s terminali utekočinjenega plina v Tržaškem zalivu. Doslej obljuba ni bila uresničena, je pa Resolucija o strategiji za Jadran predložena DZ v obravnavo.
-    Obljuba: "Na področju rabe energije v stanovanjskih, javnih, poslovnih stavbah in industriji bomo s spremembo zakonodaje podprli energetsko učinkovito gradnjo z večjimi deleži obnovljivih virov energije pri novogradnjah in rekonstrukcijah stavb....". Mnenje SDS: Na tem področju je premalo odločnih potez. Zakonodaja ni bila spremenjena, je pa objavljenih nekaj razpisov. Dosedanji razpisi za sanacijo stavb so bili usmerjeni predvsem na večje objekte, kjer bi bil prihranek največji. Zapostavljeni pa so bili in so še vedno manjše stavbe, čeprav bi bil skupni učinek večjega števila stavb enak učinkom nekaj večjih stavb. Poleg tega službe Ministrstva za okolje in prostor postavljajo preozke ali neživljenjske zahteve v razpisih (npr. priznavajo prezračevanje samo z rekuperatorji, katerih vgradnja zaradi številnih cevi v marsikateri obstoječi stavbi tehnično ni izvedljiva. V takih stavbah bi bilo primerno kontrolirano prezračevanje in skupni prihranek večjega števila takih stavb bi zagotovo presegel prihranek stavb z rekuperatorji.)


4.    Predlogi Odbora za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS

Ministru predlagamo, da se takoj osebno loti izvajanja aktivne politike na vseh področjih, za katera je odgovorno ministrstvo. Prioriteto zaslužijo naslednji ukrepi:

-    Urad za podnebne spremembe mora začeti z delom. Dodeliti se mu morajo dovolj velike pristojnosti za uresničevanje zavez Slovenije v evropskem in mednarodnem prostoru.
-    Takoj je potrebno začeti s celovitim ukrepanjem na področju podnebnih sprememb.
-    Investitorjem je potrebno olajšati izvedbo projektov za izboljšanje energetske učinkovitosti in vlaganje v OVE (potrošnja) iz strukturnih skladov (pravnim in fizičnim osebam).
-    Priprava t.i. zelenih javnih naročil v javnem sektorju – začeti izvajati takoj.
-    Izboljšati upravljanje področja prostorskega urejanja, vključno s takojšnjo podporo občinam pri pripravi in sprejemanju svojih prostorskih aktov. Močno je treba pospešiti potrjevanje Občinskih prostorskih načrtov (OPN).
-    Takojšnje ukrepanje in podpora ministrstva pri problemih nesorazmerja med povečanim številom prebivalstva na nekaterih območjih in pomanjkanjem nekaterih nujnih infrastrukturnih objektov; na državnem nivoju bi bilo potrebno poskrbeti, da bo že pri načrtovanju novih stanovanjskih naselij načrtovana tudi ustrezna infrastruktura (vrtci, šole, domovi za starostnike)
-    Proučiti je potrebno postopke za umeščanje objektov v prostor ter jih popraviti tako, da bodo ustrezni izzivom sodobnega časa (npr. vključevanje javnosti v postopke).
-    Poenostavitev postopkov in izboljšanje strokovnega svetovanja za črpanje evropskih sredstev.

In še predlog vladi: takoj naj nadaljuje in izpelje projekt oblikovanja pokrajin, ki so nujen prostorski in zlasti razvojni člen med državo in lokalnimi skupnostmi.


Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS


deli
« nazaj ↑ na vrh