V Podpeči je 12. 12. 2009 potekala slavnostna akademija ob 18-letnici delovanja Ženskega odbora SDS. Slavnostne akademije so se udeležili predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, podpredsednica Sonja Ramšak, predsednica ŽO Alenka Jeraj ter dve od nekdanjih predsednic ŽO, poslanka v EP dr. Romana Jordan Cizelj in dr. Bojana Kos. Janez Janša je v svojem nagovoru čestital članicam SDS ob 18. obletnici njihovega obstoja, kar pomeni, da so se organizirale že v prvih letih delovanja stranke. Izpostavil je, da imajo ženske poseben politični čut, zato njihovo sodelovanje v procesu političnega odločanja praviloma privede do prijaznejših odločitev.

Nagovor dr. Romane Jordan Cizelj na 18. obletnici delovanja Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke:

Zase lahko trdim, da sem se vse življenje počutila ženska. Nikoli nisem sodila med tiste deklice, ki so se večinoma družile s fanti in bile na to ponosne. Bila sem srečna in vesela, da sem dekle in pozneje ženska. Kot ženska sem se počutila svobodno, nisem si postavljala meja in se nisem spraševala, kaj smejo početi dekleta in kaj fantje. Zame so imeli pojmi morala, etika, svoboda, ustvarjalnost, ambicioznost, dobrota, sodelovanje, dobrosrčnost, sočutnost, tekmovalnost, poraz in zmaga en sam pomen, brez moškega in brez ženskega predznaka. Imeli so različne odtenke, ki jim jih dajejo različne osebnosti, a osnova je za vse enaka. Zgolj zaradi tega dejstva pa me je okolica, so me prijatelji postavljali v skupino »bork za enake možnosti«. Kljub temu, da kot dekle in mlada ženska nisem nikoli delovala v nobeni t. i. »ženski skupini«, pa je iz mojih pogovorov vedno vela feministična komponenta. Tega sama nisem vedela, so mi pa to zaupali tisti, ki so mi bili tako blizu, da so bili z mano odkritosrčni. Sprva sem bila nad tako karakterizacijo svoje osebnosti začudena. Kasneje, ko sem postala starejša, ko sem videla več sveta in obogatila svoje izkušnje, pa sem jo sprejela.

Ženske predstavljamo polovico človeštva. Ne le po številu prebivalstva, temveč tudi po svojih dejavnostih, trdem delu, skrbi za otroke in za družino predstavljamo trdo bazo ustvarjanja in medčloveških odnosov. A le do nekega nivoja družbene lestvice. Če ocenim razmere v Sloveniji, se deklice morajo in kasneje na višji stopnji smejo šolati prav tako kot dečki. So ustvarjalne ter na visokošolskem študiju celo uspešnejše od svojih moških kolegov. Statistike so torej v prid ženskemu spolu, saj zaključi šolanje več žensk kot moških. In kaj se zgodi kasneje? Koliko je žensk med sto najbogatejšimi Slovenci, koliko je žensk med najuspešnejšimi bančniki, koliko je žensk med univerzitetnimi profesorji, koliko žensk vodi raziskovalne inštitute, koliko žensk je med najvidnejšimi slovenskimi politiki? Ali ni sramota, da s ponosom povemo, da je razlika med zaslužkom žensk in moških v Sloveniji le 8 %, saj je drugod po svetu in tudi v EU bistveno večja?

In ker so razmere takšne, mi ni vseeno, da sodobnih mladih žensk neenake možnosti sploh ne zanimajo. Niti toliko ne razmišljajo o prihodnosti, da bi jih razbrale. Vrtci in osnovne šole so vsaj v nižjih razredih punčkam bolj naklonjeni. Poudarjajo spretnost umetniškega ustvarjanja in komuniciranja ter nastopov, kjer so deklice spretnejše od fantov. V srednji šoli in na fakulteti šteje faktografsko znanje, delavnost in vztrajnost, kar so zopet bolj ženske kot moške lastnosti. V prvih dvajsetih letih pa se značaj izoblikuje, prav tako so izkustva že bogata in dekleta so uspavana v miselnosti, da je vse v redu. Kasneje, ko se začnejo uveljavljati vsaka na svojem področju, ne glede na to, ali so matere ali ne, pa uspešnejše slej ko prej trčijo v steklen strop in začne boleti. Sprva le boli, pa ne vedo kaj. Nato še enkrat, potem pa se v glavi nekaj premakne. Spoznanje. Spoznanje, da vse ni tako, kot se je kazalo prvih dvajset let. Spoznanje, da papir veliko prenese, resničnost pa mnogo manj. Spoznanje, kaj vse so nam izborile naše predhodnice, a da moramo tudi mi še kaj doseči za naše potomke. Spoznanje, da moramo tako narediti ne le zaradi žensk, temveč tudi zaradi moških. Narava je ustvarila dva spola, da si oba delita odgovornosti, uspehe in veselje. Narava si ne želi podrejene ženske in preobremenjenega moškega. Statistike nam kažejo, da si moški mnogo pogosteje vzamejo življenje od žensk. Narava si ne želi moškega, ki se pod težo obremenitev vse prevečkrat zruši, zato moramo nekaj materiala preložiti z moških na ženska krila in obojim pustiti poleteti!

Pred nekaj dnevi sem brala rubrioa Provocateur v britanski ženski reviji Marie Claire. Članek Kathryn Knight z naslovom Zakaj je še vedno le videz tisti, za katerega je videti, da šteje? (Why looks are still all that seem to matter) odlično odslikava dejansko stanje. Ženske, obdane z goro lepotnih pripomočkov, z vedno novimi lepotnimi smernicami ter medicinskimi pripomočki proti staranju so se ujele v zanko prav tako kot moški. Res je, videz ni nepomemben, a ne sme biti odločujoč. In če kdo, moramo to povedati ženske. Tudi tiste mlade, ki so morda prav v tem trenutku preobremenjene s pripravo svoje toalete za vročico sobotne noči.

In temu je namenjen tudi ŽO SDS. Njegovi dosežki in preobrazba stranke v po spolu uravnoteženo strukturo je občutna. Danes ima SDS poleg podpredsednika tudi podpredsednico, v Svetu SDS sta dve podpredsednici, ženske so in še igrajo pomembno vlogo v Nadzornem odboru SDS, v Državnem zboru RS sta dve poslanki, imamo tudi dve poslanki v Evropskem parlamentu. Vse to je možno tudi zaradi tega, ker ŽO v SDS ni tista struktura, v katero bi se aktivne ženske umaknile. Ženski odbor je interesni forum, katerega namen ni, da zaposli ženske, temveč da jim pomaga pri uveljavljanju političnih interesov in pri prepoznavanju ženskega političnega talenta. Namenjen je temu, da prepozna in pomaga tistim, ki znajo, hočejo ter zmorejo. Tako dolgo, dokler bo Ženski odbor prepoznaval nove in nove nadarjene ženske ter jim nudil priložnost sooblikovanja političnega prostora, tako dolgo ga potrebujemo – ne le ženske, temveč ga potrebuje stranka in ga potrebuje Slovenija.

Slovenska družba je v zadnjih dvajsetih letih doživela demokratični razvoj, o katerem so si mnogi pred tridesetimi leti upali le sanjati. Del tega razvoja mora biti tudi sočutnost, solidarnost ter razvoj enakih možnosti, tudi po spolu. Ovire, ki so nam postavljene danes, so mnogo nižje od tistih, ki so jih morale preskočiti naše matere. Naša naloga pa je, da bodo ovire, ki jih bodo morale preskočiti naše potomke, mnogo nižje od tistih, ki jih moramo preskočiti mi.

Naj ob koncu vsem iskreno čestitam ob 18. obletnici ŽO SDS!

Dr. Romana Jordan Cizelj,
poslanka SDS v Evropskem parlamentu,
predsednica ŽO SDS 2005-2007, 2007-2009

18. obletnica Ženskega odbora SDS, 12. 12. 2009	18. obletnica Ženskega odbora SDS, 12. 12. 2009
18. obletnica Ženskega odbora SDS, 12. 12. 2009	18. obletnica Ženskega odbora SDS, 12. 12. 2009
18. obletnica Ženskega odbora SDS, 12. 12. 2009	18. obletnica Ženskega odbora SDS, 12. 12. 2009
18. obletnica Ženskega odbora SDS, 12. 12. 2009	18. obletnica Ženskega odbora SDS, 12. 12. 2009