»Koebenhavnski dogovor je veliko manj od tega, kar bi pregrevajoča se Zemlja ta trenutek potrebovala. Politični sporazum je bil vendarle dosežen, čeprav brez kakršnih koli referenc na pravno zavezujoči dokument. Če želimo biti v nadaljevanju uspešnejši, bomo morali resno razmisliti tudi o delovnih metodah pogajanj.«

S temi besedami je svoje vtise s podnebne konference, ki je med 7. in 18. decembrom pod okriljem OZN potekala v Koebenhavnu, strnila slovenska poslanka v EP dr. Romana Jordan Cizelj, ki se je konference med 14. in 18. decembrom udeležila kot uradna delegatka Evropskega parlamenta (EP). Edine številke Koebenhavnskega dogovora so le omejitev globalnega segrevanja ozračja za največ 2 ˚C (v letu 2015 pa se pričakuje pregled izpolnjevanja zahtev in morebitna omejitev na 1,5 ˚C) in finančna pomoč razvitih držav državam v razvoju (30 milijard ameriških dolarjev v letih 2010–2012, nato višanje letne vsote do 100 milijard ameriških dolarjev v letu 2020), pri čemer so slednje morale privoliti v transparentnost porabe sredstev, ki jim jih bodo namenile razvite države. »Ohranile bodo suverenost in same nadzirale uresničevanje ciljev, vendar bodo morale Združenim narodom o tem poročati vsaki dve leti. Tako bo omogočen neke vrste mednarodni nadzor,« je povedala poslanka. Kljub temu, da niso bile sprejete nobene konkretne zaveze in ukrepi, za koliko, kako in do kdaj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, pa poslanka meni, da »upanje vendarle ostaja«.

Do 31. januarja 2010 morajo namreč razvite države pripraviti svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2010, države v razvoju pa načrt ukrepov za zmanjšanje emisij. Čeprav dokument ne govori o nobenih pričakujočih zavezah, ostaja odprto vprašanje, kako nadaljevati, da bi bil zavezujoč dogovor vendarle čim prej sprejet. Pri tem je dr. Jordan Cizelj izpostavila, da »namesto da bi potekala pogajanja, kjer bi države iskale nek kompromis, je bilo to bolj merjenje moči, kjer so voditelji držav javno naznanjali, kako želijo zaščititi svojo državo. Tak pristop se mi ne zdi dober. Sama pogajanja bi morala potekati drugače in če želimo biti v nadaljevanju uspešnejši, bomo morali resno razmisliti tudi o delovnih metodah teh pogajanj.”

Konference se je skupaj udeležilo okrog 45.000 udeležencev, več kot polovica iz nevladnih organizacij, sodelovalo je tudi več kot sto voditeljev držav, predstavnikov industrije in podjetij. Vzporedno so potekali številni stranski dogodki, kjer so bila predstavljena najnovejša znanstvena dognanja, med drugim o shranjevanju in skladiščenju ogljika, o vzpostavitvi globalnega trga z ogljikom o možnostih vključitve jedrske energije ipd.

Podrobneje o konferenci v Koebenhavnu.

VIDEO POSNETEK