Dr. Romana Jordan Cizelj ob svetovnem dnevu ohranjanja ozonske plasti, ki ga je za 16. september razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, izpostavlja pomen tega mednarodnega sporazuma in izraža svoja pričakovanja pred podnebnimi pogajanji, ki bodo decembra letos potekala v Mehiki.

Letos je svetovni dan za ohranjanje ozonske plasti v senci novih velikih izzivov, ki jim je izpostavljeno človeštvo. Spopadamo se z obsežno finančno-gospodarsko krizo in iščemo poti, ki bi nas vodile k uspešnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Kar pozabili smo, da je človeštvo zbralo dovolj volje za skupno ukrepanje proti substancam, ki zmanjšujejo ozonsko plast že leta 1987, Generalna skupščina Združenih narodov pa je razglasila mednarodni dan ohranjanja ozonske plasti leta 1994. Pa vendar je dobro, da opozorimo, da je to eden izmed najuspešnejših mednarodnih sporazumov doslej. Čeprav so pozitivni rezultati montrealskega protokola že vidni, smo še daleč od zastavljenega cilja. Nadaljevati moramo z akcijami, kajti šele leta 2050 bomo predvidoma znižali emisije toplogrednih plinov na raven iz leta 1970.

Sporočilo svetovnega dneva za ohranjanje ozonske plasti naj bo tudi, da človeštvo zmore uspešno in  ubrano ukrepati. To naj bo spodbuda ljudem, ki si prizadevajo doseči mednarodni dogovor na področju podnebnih sprememb, naj 'ne vržejo puške v koruzo'. Od podnebnih pogajanj, ki bodo potekala konec letošnjega leta v Mehiki, ne pričakujemo čudežnih rešitev, pričakujemo pa konkretnejše vsebinske dogovore o področjih, kot so prilagajanje, tehnologija, gozdovi in meritve dejanskih rezultatov.

Dr. Romana Jordan Cizelj