Tudi v Sloveniji nekaj sto predčasnih smrti zaradi onesnaženega okolja
04.10.2010Dr. Romana Jordan Cizelj je v ponedeljek, 4. oktobra 2010, v konferenčni dvorani hotela City v Ljubljani moderirala javno tribuno Okoljski izzivi Ljubljane, ki sta jo organizirala Mestni odbor SDS Ljubljana in kandidatka za županjo Ljubljane Zofija Mazej Kukovič.
Sogovorniki dr. Romane Jordan Cizelj so bili dr. Matej Ogrin iz Cipre Slovenija, prof. dr. Niko Samec z Univerze v Mariboru, Valter Nemec iz javnega podjetja Snaga in Valter Paulič, zaključno misel je podala tudi Zofija Mazej Kukovič
Dr. Romana Jordan Cizelj je predstavila nekatere evropske načine reševanja okoljskih problemov, poudarila je pomen izmenjave izkušenj in vlogo odbora regij. Med drugim je poudarila, da od dosedanjega ljubljanskega župana Zorana Jankovića velikokrat slišimo, kako je prejšnja vlada Ljubljani »vzela« okoli 60 milijonov evrov, ki jih je porazdelila tudi drugim občinam, ne slišimo pa, da bi si prizadeval za črpanje evropskih sredstev. Kot je pojasnila evropska poslanka, je Slovenija za obdobje od 2007 do 2011 od Evropske unije izpogajala skoraj 1,6 milijarde evrov samo za področje okolja, dodatno za podnebne spremembe skorajda 800 milijonov evrov. Skupaj je za Slovenijo na voljo čez 4 milijarde evrov. Poslanka je izpostavila, da bi za uspešno črpanje bili tako potrebni le dobri programi.
Prof. dr. Niko Samec in Valter Nemec sta odprla problematiko ravnanja z odpadki. Izpostavila sta, da je področje odpadkov v današnjem času zelo aktualno, a je v Sloveniji preslabo urejeno, saj kot je pojasnil dr. Samec, ni sodobno organiziranih regijskih konceptov. Med glavnimi problemi tega področja je dr. Samec izpostavil prepletanje javnih in zasebnih interesov in odpor javnosti, predvsem ko gre za odlagališča. Poudaril je še, da v Ljubljani ni možnosti termične obdelave odpadkov, brez česar ni mogoče realizirati celovitega koncepta ravnanja z odpadki. Valter Nemec je na nekaj praktičnih primerih predstavil trenutno situacijo ravnanja z odpadki v Ljubljani in dodal, da bo potrebno še veliko delati na osveščanju ljudi.
Valter Paulič je spregovoril o vodah, ki so prav tako pomemben del okoljske problematike. Ob tem je spomnil na zadnje katastrofalne poplave, ki so prizadele Ljubljano in poudaril, da je predvsem neustrezna gradnja povzročila veliko materialne škode. Rešitev vidi v ureditvi mestnih zaledij in suhih zadrževalnikov, ki so lahko večino časa primerno področje za kmetovanje. Med drugim je opozoril tudi na nesmiselnost odlaganja že pripravljenih protipoplavnih programov.
Dr. Matej Ogrin je nekaj besed namenil kakovosti zraka v Ljubljani. Glavni vir dušikovih oksidov, in sicer kar 60 %, je promet, zato se sprašuje, v čem je smisel gostega prometa skozi mestno središče. Izpostavil je problem pomanjkanja merilnih mest v Ljubljani. Čeprav je stanje onesnaženosti v središču Ljubljane blizu mejnim vrednostim, pa je precej slabše na obrobju mest in na izpostavljenih območjih. Tako je na primer koridor Slovenske ceste tudi za 100 % bolj onesnažen, kot dovoljuje zakonodaja. Pereč problem pa postaja tudi onesnaženost z delci.
Zaključno misel o okoljskih izzivih Ljubljane je podala kandidatka SDS za županjo Mestne občine Ljubljana Zofija Mazej Kukovič . Pojasnila je, da je tematika okolja neposredno povezana z zdravjem ljudi. »Na leto zaradi onesnaženega zraka za astmo zboli preko sto otrok. Nekaj sto predčasnih smrti je zaradi onesnaženosti okolja,« je opozorila kandidatka za županjo. Ker je največji krivec za onesnaženost okolja v Ljubljani promet, je potrebna reforma, ki bo uredila problematiko 100 tisoč migrantov, ki dnevno pridejo in odidejo iz Ljubljane. Tudi cestna povezava z Brnikom in s smučiščem Krvavec bo pripomogla h kakovosti življenja, saj bo s tem Ljubljana postala smučarsko središče in tako svetovljansko mesto. Znotraj Ljubljane pa je po mnenju Zofije Mazej Kukovič potrebno kombinirati ekološke avtobuse in tramvaj.
Dotaknila se je tudi področja energetike in učinkovite rabe energije. Kot je pojasnila, lahko učinkovita raba energije zmanjša znesek na položnicah za energente, hkrati pa na ta način zaščitimo okolje. »Pametne stavbe so danes resničnost, vendar v našem mestu to področje peša, zdi se da tukaj zaostajamo za svetom,« je bila kritična. Izrazila je prepričanje, da je potrebno gospodariti tako, da se zdravje ljudi postavi na prvo mesto. »Mestna politika mora obsegati tudi področja, ki niso neposredno vidna, vendar vseeno dvigujejo kvaliteto življenja,« je sklenila kandidatka SDS za županjo Mestne občine Ljubljana in dodala javno zavezo, da bo tem področjem, v kolikor bo izvoljena za županjo, namenila posebna pozornost.
deli
Tweet |
« nazaj | ↑ na vrh |