Dr. Romana Jordan Cizelj je 2. 3. 2011 v Grand hotelu Union v Ljubljani nastopila na tradicionalni strateški energetski konferenci En.odmev 011, ki poteka v organizaciji portala Energetika.NET, in izpostavila: »Čista, zanesljiva in dostopna energija je v naši družbi prav tako osnovna dobrina kot hrana in streha nad glavo.«

Na letošnji energetski konferenci En.odmev 011, ki jo je v Ljubljani pripravila Energetika.net, so spregovorili še drugi energetski strokovnjaki in razpravljali o prihodnosti slovenske energetike, podelili pa so tudi nagrade za najodmevnejše energetsko podjetje leta 2011. Konferenco je odprl podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) mag. Anton Rop, v uvodu pa je strokovnjake nagovorila dr. Romana Jordan Cizelj in opozorila na izzive, ko je potrebno v energetiki uskladiti vsebinske smernice in politike. Pri tem je izpostavila eno največjih težav, nedosledno uveljavljanje sprejete evropske zakonodaje po državah članicah EU:

»V Evropski uniji seveda potrebujemo zdravo energetsko politiko, ki bo vodila k ustvarjanju pravih zakonov. A vse to je zaman, če zakonodaje dosledno ne sprejme vseh 27 držav članic Evropske unije. Pred več kot tremi leti so države članice Evropske unije naredile prvi resni korak k sodelovanju v skupni energetski politiki. Ta korak je sestavljal tretji liberalizacijski paket za plin in elektriko, ki naj bi ustvaril enoten energetski trg, ki bi resnično deloval. A kako naj bi deloval, ko pa niti implementacija prvih dveh paketov v državah članicah še ni dovršena? Potem je tu Strateški energetski tehnološki načrt (načrt SET), ki naj bi pospešil razvoj in uvedbo stroškovno učinkovitih nizkoogljičnih tehnologij. Vse to so dobre smernice. A da jih prenesemo v realnost, je potrebno veliko politične volje, finančnih naložb in trdnih zavez vseh ravni naše skupnosti, tako na evropskem nivoju kot tudi v državah članicah in na lokalni ravni.«

Opozorila je tudi na pomanjkanje mehanizmov za kontrolo implementacije: »Poslanci Evropskega parlamenta lahko vplivamo na zakonodajo, nimamo pa pravega vpliva na njeno uresničevanje, niti sredstev, s katerimi bi države članice lahko prisilili k izpolnjevanju zakonodaje.« Zato se je poslanka spraševala: »Ali sežemo dovolj daleč, gremo dovolj hitro in dovolj dosledno po vseh 27 državah članicah?«

K težavam v energetiki pa prispeva tudi dejstvo, da dolgoročne naložbe ne prinašajo kratkoročnih dobičkov, zato je velike naložbe težko tradicionalno komercialno upravičiti: »Veliki projekti zahtevajo veliko soglasja pri načrtovanju in financiranju. Da bi dosegli cilje, bi bilo potrebno v naš energetski sistem do leta 2020 investirati okrog tisoč milijard evrov (1 trilijon). Velik del tega denarja bo prispeval trg, vendar pa že za projekte samega prenosa primanjkljaj znaša približno sto milijard evrov. Del težav povzročajo zamude pri pridobivanju potrebnih okoljskih in gradbenih dovoljenj. Drugi del problema pa je težek dostop do financ zgolj zato, kjer je težko prikazati tradicionalno komercialno upravičenost. Preprosto povedano: dolgoročni projekti ne prinašajo kratkoročnih dobičkov. Upoštevati je potrebno oboje, načrtovanje in financiranje. Če namreč teh investicij ne bi izvedli ali če jih ne bi izvedli s široko koordinacijo Evropske unije, bi bila cena za to zelo visoka. Potrebno je kar najbolje izkoristiti prednosti javnega/zasebnega financiranja, prednostno razvrstiti projekte in natančno opredeliti, kaj je Evropska unija in kaj ima širši pomen. Druga korist izvedbe vseh teh potrebnih investicij je dvig naše počasne ekonomske rasti. Še enkrat poudarjam, da bi samo projekti prenosa (transmisij) v obdobju od 2011 do 2020 ustvarili dodatnih 775.000 delovnih mest in do leta 2020 k našemu BDP prispevali dodatnih 19 milijard €.«

Pri tem je dr. Romana Jordan Cizelj izpostavila nujno potrebne velike projekte: »Uredbe in smernice so le sanje brez investiranja v fizično infrastrukturo. V mislih imam povezovalne vode in dovodne koridorje, ki pretvorijo 27 ločenih energetskih trgov elektrike in plina v enega samega na obeh področjih. Zato zelo podpiram že močno zakasnelo sporočilo Evropske komisije Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje, ki je bilo objavljeno novembra 2010 in se začne s krepko pisavo izpisano in resnično izjavo: Energetska infrastruktura Evrope je osrednji živčni sistem našega gospodarstva. Verjamem, da med nanizanimi prioritetami najdemo vse vidike, ki jih moramo obravnavati celostno in nujno. V mnogih primerih gre zgolj za neke vrste nakupovalni seznam potreb, ki ne opredeljuje sredstev za dosego uspeha. Na voljo pa nimamo prav nič več časa, ki bi ga lahko izgubljali, še najmanj za politične igre. V gospodarski recesiji, v kateri smo se znašli, je vse to še težje, a nič manj nujno. Nadgrajevanje, razširjanje in modernizacija elektroenergetskih omrežij so nujno potrebni iz več razlogov. Ključen med njimi je pričakovan podvojen obseg deleža obnovljive energije, predvsem v regijah, ki imajo slabo razvito omrežje ali pa to sploh ne obstaja. Poleg tega je omrežja potrebno narediti »pametnejša«. Sodobna tehnologija pametnih omrežij je impresivna in nujno potrebna za pospeševanje učinkovitega trga elektrike. To je posebej pomembno pri upravljanju s tržnim povpraševanjem, kjer je potrebno razpoložljivo nizkoogljično proizvodnjo optimizirati, izrabo obratov z višjimi emisijami kot nadomestka za neskladnost obnovljive energije pa je potrebno minimizirati. Enako velja tudi za plinovode in skladiščne objekte. Potrebno je zmanjšati odvisnost od plina, to pa lahko dosežemo le z alternativno čisto energijo in z meddržavnimi plinovodi do različnih dobaviteljev ter z veliko večjimi objekti za skladiščenje plina. Tudi utekočinjeni zemeljski plin je lahko pomemben, v kolikor izgradimo zadostne terminale, skladiščne objekte in plinovode. Vse te naložbe v infrastrukture so nujne. Nujno potrebujemo dokončanje projekta Nabucco, da zmanjšamo svojo še vedno naraščajočo odvisnost od Rusije. Če se bomo še naprej zanašali na premog, ki ga je po Evropski uniji veliko na voljo, je nujen razvoj zajemanja in skladiščenja CO₂.« 

Poslanka je odgovor na del težav ponudila v izkoriščanju jedrske energije in učinkoviti rabi energije: »Velik del prispevka k ekonomski rasti, doseganju okoljskih ciljev in k večji energetski neodvisnosti nam ponuja jedrska energija. V Evropski uniji poteka kar nekaj novih gradbenih projektov, a tudi tu se pojavljajo zamude zaradi pomanjkanja soglasja v fazi načrtovanja in zaradi nestabilnosti na finančnem trgu. Zaradi teh dveh razlogov in ker vlada dodatno še okleva določiti ceno za emisije, predvsem CO2, se je jedrska renesansa v ZDA skoraj že ustavila. V Evropski uniji česa takega ne smemo dopustiti. Velik potencial, da zmanjšamo svojo zunanjo odvisnost, izboljšamo svoje vplive na okolje in zmanjšamo naložbe v potrebne kapacitete, je tudi v energetski učinkovitosti. Velik razpon v energetski intenzivnosti držav članic daje okvir za sprejetje najboljših praks v porabi energije, načrtovanju stavb ipd.«

Dr. Jordan Cizelj je izpostavila, da »skupna politika ni mogoča brez skupnega trga«, kar bilo seveda tudi temeljno načelo Roberta Schumana že v njegovem Načrtu za poglobitev sodelovanja v Evropi pred več kot 60 leti. »Najboljši način za doseganje potrebne dodane vrednosti so skupna pravila Evropske unije je njihova dosledna implementacija v vseh državah članicah,«je zaključila poslanka in opozorila še na začetek delovanja agencije ACER: »Zagotoviti moramo, da bodo tej instituciji omogočeni optimalni pogoji za njeno delovanje in izpolnjevanje njenih odgovornosti.«

Dr. Romana Jordan Cizelj. Energetska konferenca En.odmev 011. Ljubljana, 02. 03. 2011.	Dr. Romana Jordan Cizelj. Energetska konferenca En.odmev 011. Ljubljana, 02. 03. 2011.
Dr. Romana Jordan Cizelj. Energetska konferenca En.odmev 011. Ljubljana, 02. 03. 2011.	Dr. Romana Jordan Cizelj. Energetska konferenca En.odmev 011. Ljubljana, 02. 03. 2011.