Komentar dr. Romane Jordan Cizelj iz Bruslja za 3. program Televizije Slovenija: o pokojninski reformi in delovnih mestih.

"V Sloveniji se v zadnjem času politična mnenja krešejo predvsem okrog vprašanj o reformi pokojninskega sistema ter o preprečevanju dela na črno. Slovenski državljani bomo o tem glasovali na referendumih 5. junija. Ta vprašanja so aktualna tudi na evropski ravni, saj se tudi v drugih državah članicah srečujejo s problemom rastoče brezposelnosti ter z ostalimi vprašanji s področja zakonodaje dela in socialnega varstva. Te pristojnosti so še vedno na ravni vlad držav članic. Vseeno pa se na evropski ravni pripravljajo skupne smernice, ki so okvir oblikovanja prihodnjih politik. Zaposlovanje in socialna politika sta bila bistvena sestavna dela "lizbonske strategije", ki jo je leta 2010 nasledila Strategija Evropa 2020. Naj poudarim, da je v primerjavi s Slovenijo na evropski ravni bistveno večji poudarek namenjen oblikovanju ukrepov, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Evropska unija ima pristojnosti na področju konkurenčnosti, mednarodne mobilnosti delavcev in študentov, pomembno je spodbujanje raziskav in inovativnosti. Veliko pozornosti je namenjene ustvarjanju novih storitev in izdelkov, s katerimi ohranjajmo naše okolje, ki nam pomagajo varčevati z energetskimi viri in izboljševati kakovost življenja. Prav te nove dejavnosti pa pomenijo tudi nova delovna mesta. Naj omenim konkreten primer. Pred nedavnim smo v odboru za energijo in industrijo glasovali o mnenju, ki sem ga pripravila kot poročevalka, z naslovom Analiza možnosti za preseganje 20-odstotnega cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. V njem smo navedli kar nekaj možnih ukrepov za ustvarjanje novih delovnih mest. Prvi tak ukrep so dodatna izobraževanja in usposabljanja ljudi, s katerimi bi poskrbeli za ustrezne kadre, ki jih primanjkuje predvsem malim in srednjim podjetjem. Drugič, poskrbeti moramo za ustrezne finančne vire za investicije v izgradnjo energetske infrastrukture. Tretjič, spodbujanje boljšega črpanja iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov, s poudarkom na ukrepih, ki so energetsko in cenovno učinkoviti. Četrtič, uvajanje novih in inovativnih mehanizmov financiranja. Petič, nameniti bo potrebno dodatna sredstva pomoči za manj razvite regije v nekaterih sektorjih, kot so zgradbe, promet in kmetijstvo. Naj zaključim. Pokojninska reforma je nujna in jo moramo izvesti, vendar v pravem sosledju reformnih ukrepov, s katerimi bomo uresničili paradigmo trajnostnega razvoja. Ne smemo dopustiti, da bodo starejši ljudje delali dlje, hkrati pa se bo delež brezposelnih med mladimi večal. Naš cilj mora biti najprej več delovnih mest, nato pa urediti tudi pokojninsko reformo."