Dr. Romana Jordan, poslanka 2000-2014, arhiv

slovenskoenglish
Domov » Dr. Romana Jordan Cizelj in dr. Milan Zver pozvala PROTI vsem trem zakonom na referendumih 5. junija!

Napovednik

<< november 2020 >>
ned pon to sre čet pet sob
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
     
rss - novice










Dr. Romana Jordan Cizelj in dr. Milan Zver pozvala PROTI vsem trem zakonom na referendumih 5. junija!

02.06.2011 

Dr. Romana Jordan Cizelj in dr. Milan Zver, evropska poslanca ELS, sta danes, 2. junija 2011, na novinarski konferenci  na sedežu SDS (Trstenjakova 8) v Ljubljani predstavila argumente, zaradi katerih pozivata h glasovanju PROTI zakonom na referendumu 5. junija.


Dr. Romana Jordan Cizelj in dr. Milan Zver, evropska poslanca ELS, sta se danes na novinarski konferenci na sedežu SDS v Ljubljani z evropskega zornega kota opredelila do predlogov, o katerih bomo 5. junija glasovali na referendumih. Dr. Zver je prepričan, da "se bomo v nedeljo izrazito politično odločali. Vlada je sama pripeljala odločanje do neke točke, ki je zanjo eden izmed preskusov legitimnosti. Sama je to večkrat poudarila in tudi ljudje odločanje v nedeljo tako razumejo. Na nek način to tudi drži. Če bi vlada uspela na nedeljskih referendumih, bi to zagotovo predstavila kot upravičenje, kot legitimnost da nadaljuje svoje delo do naslednjih regularnih volitev. Upam, da bo volilno telo povedalo svoje."

Dr. Romana Jordan Cizelj je dejala, da z dr. Zverom, ko se opredeljujeta do predlaganih zakonov, izhajata iz evropskih vrednot človekovega dostojanstva, enakopravnosti, solidarnosti, načela demokracije in pravne države, ki so zapisane v osnovnih dokumentih Evropske unije in se globoko navezujejo tudi na referendumska vprašanja.

Evropska poslanka je predstavila, zakaj je proti vsem trem zakonom, o katerih bomo glasovali na referendumih 5. junija. Kar se tiče pokojninske reforme, pravi, da se zaveda, "kako resna je situacija ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji. Zato moramo poskrbeti za vzdržnost javnih financ, ampak pokojninska reforma predstavlja samo del rešitve celega sklopa vprašanj." Sama zase namreč reforma po mnenju poslanke ne odgovarja "na tista vprašanja, na katera želimo odgovore in ne rešuje problemov. Reforma pomeni samo dvig povprečne starosti zaposlenih, ker se pa nova delovna mesta ne odpirajo, se na drugi strani delež mladih brezposelnih s tem veča. Če smo socialna država, moramo poskrbeti tudi za te mlade ljudi z nekimi nadomestili; starejši, ki bodo dlje časa v službi, se bodo verjetno ukvarjali z obremenitvami, ki bodo večje. Zaradi tega bodo morda večkrat potrebovali zdravstveno pomoč." Poslanka je prepričana, da je vse preveč vprašanj, ki se odpirajo na novo, in ki s takšno reformo, kot jo ponuja vlada, niso bila premišljena. Zato ostaja skeptična in dodaja: "Sama močno dvomim, da reforma prinaša odgovor. Če pogledate ostale evropske države, pa tudi Slovenijo, je seveda pokojninska reforma potrebna. Ampak bistvo vseh razprav, akcij in ukrepov je, kako ustvariti nova delovna mesta in temu smo na evropski ravni posvetili veliko pozornosti."

Glede zakona o preprečevanju dela na črno je poslanka dejala, "da je obseg sive ekonomije v Sloveniji med 17 % in 25 % BDP. In to je problem, ki ga je potrebno reševati, je pa spet vprašanje, kako se tega lotiti. Mislim, da bi bistveno več dosegli, če bi izboljšali inšpekcijsko delo. S tem mislim na delo tržne, davčne in prometne inšpekcije ter če bi preprečili vse tisto, kar spodbuja sivo ekonomijo, to pa so visoki davki, prispevki, nefleksibilen trg dela, zapletena zakonodaja in birokracija... Ampak s tem smo, kot pravi poslanka "že spet pri prvem vprašanju."

O zakonu o omejevanju dostopa do arhivskega gradiva dr. Jordan Cizljeva meni, "da moramo enkrat v Sloveniji razčistiti z zgodovino. Smo edina vzhodnoevropska članica, ki ni razčistila povojne zgodovine, ki ni obsodila povojnih zločinov, ki ni dosegla sprave. To moramo narediti, da ne bomo tega vprašanja vedno odpirali kot ideološkega vprašanja takrat, ko bi se morali ukvarjati z drugimi problemi. To moramo narediti zaradi tega, da bomo omogočili mladim, da se ukvarjajo s prihodnostjo. Ne smemo prenesti tega vprašanja na mlade, da bodo najprej oni namesto nas morali razčistiti zgodovinska vprašanja. Menim, da arhive moramo odpreti, da moramo stroki omogočiti, da z objektivnimi inštrumenti preveri in interpretira podatke, vendar pa moramo biti občutljivi do tistih osebnih podatkov, ki jih je potrebno zaščititi (osebni podatki žrtev in podatki tiste prave obveščevalne dejavnosti, ki se vendarle je dogajala). To je tudi v sozvočju z resolucijo, ki jo je Evropski parlament sprejel konec prejšnjega mandata, s katero smo obtožili totalitarne režime." Kot še je dodala poslanka, se moramo zavedati, da "tudi strokovnjaki vpletejo neko svojo subjektivno komponento, ko interpretirajo podatke, kaj šele vsak posameznik. Zato je potrebno strokovnjakom in znanstvenikom, ki pa vendarle imajo na voljo objektivne znanstvene komponente, dovoliti, da to delo opravijo. Šele v tem primeru, ko damo podatke na voljo za pročevanje, ko spoznamo, ko se naučimo, kaj se je dogajalo, ko smo soočeni s tem, ko se pokesamo, lahko govorimo o spravi."

Dr. Zver je dejal, da tudi na ravni evropske politike vlada izjemno zanimanje za dogajanje v Sloveniji, predvsem v povezavi z arhivi. Spomnil je, da sta naše stališče podprla tudi predsednik Evropske ljudske stranke (ELS/EPP) Wilfried Martens in Sandra Kalniete, pa tudi mnogi drugi politični subjekti. "Poljska, Nemčija, Slovaška, Češka, Madžarska, Romunija in Bolgarija so naredile evropsko mrežo uradnih institucij, ki so zadolžene za arhive tajnih političnih služb in že nekaj let poskušajo najti skupen pristop k urejanju tega gradiva," je poudaril. "V teh državah z arhivskim gradivom ne ravnajo tako malomarno in nekulturno, kot pri nas, ko smo veliko tega že uničili, po nekaterih podatkih kar 95 %. Tisti, ki so gradivo uničevali, so se zavedali svojih slabih dejanj in nedemokratičnih okoliščin, v katerih so sodelovali. Tako hočejo zapreti še ostanek gradiva," je bil kritičen evropski poslanec. Pojasnil je, da je vlada Janeza Janše arhive odprla in predvidela tudi posebno komisijo, ki pa nikoli ni bila sklicana, oziroma je novi oblastniki niso priznavali, zato so ponovno zaprli arhive. "Ob zastavitvi vprašanja ali navijaš za koristi tistih, ki imajo moč, ali državljanov in žrtev, ni potrebnega globokega premisleka, da sprejmeš pravilno odločitev," je prepričan.

Dotaknil se je tudi omejevanja medsosedske pomoči. "Pri medsosedski pomoči ne smemo tako grobo posegati v tradicionalne načine bivanja, predvsem na podeželju. Medsosedska pomoč ni le tradicionalen način življenja Slovencev, ki si solidarnostjo pomagajo, ampak tudi način življenja. S tem načinom vlada grobo posega v vzorce vedenja na Slovenskem," je dejal.

Dr. Zver je izrazil prepričanje, da bo velika večina državljanov v nedeljo proti pokojninski reformi. "Že v 90-ih letih smo pripravili prvo Belo knjigo o spremembah pokojninskega sistema, ki je predvidel nekatere moderne mehanizme, vključno z individualnim računom in različnimi stebri zavarovanja. Če bi takrat to uvedli, bi prihranili vrsto težav, s katerimi se soočamo danes," je bil jasen. Kot je dejal, danes potrebujemo celovit koncept reforme, ki mora temeljiti na soglasju ekspertov, na političnem in socialnem soglasju ter na medgeneracijski solidarnosti.

Opozoril je, da ni celovitega in enovitega pokojninskega sistema, kar bi reforma morala urediti. Eden izmed razlogov, zakaj SDS ne more podpreti te reforme, je ta, da reforma ne dosega ključnega cilja, stabilnosti pokojninskega sistema in čimvečje vključenosti zavarovancev. "Nobenega elementa v zakonu ni, ki bi pomenil, da je vlaganje in zavarovanje za mlade atraktivno," je dejal, pri čemer je izpostavil individualni račun. "Naj poudarim, da Evropska unija neposredno ne pritiska in ne vpliva na nobeno izmed teh področij, saj vsa ta spadajo v suvereno pravico Slovenije, da sama določa svoje politike," je še dejal.

"Evropska unija uvaja posredne mehanizme, kot je Pakt stabilnosti oziroma evropski semester, s katerimi poskuša članicam dopovedati, da tisto kar se porabi, mora biti zasluženo. Mi se tega ne držimo, saj se na leto rekordno hitro zadolžujemo. Takšnega tempa zadolževanja ni sposobna pokriti niti večja država, kaj šele Slovenija," je zaključil evropski poslanec dr. Milan Zver.

Zvočni posnetek novinarske konference

 


deli
« nazaj ↑ na vrh