Dr. Romana Jordan Cizelj je v petek, 1. julija 2011, v Ljubljani nastopila na novinarski konferenci. Poudarila je pomen obeležitve 20. obletnice samostojnosti Slovenije, na katerem so se zbrali vsi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu. Izpostavila je ključne poudarke mini plenarnega zasedanja, ki je potekalo prejšnji teden v Bruslju. Na  zasedanju je bila namreč z veliko podporo sprejeta direktiva o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem jedrskem gorivu. Poslanka je na kratko predstavila še ključna poročila, o katerih bodo razpravljali na prihajajočem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Dr. Romana Jordan Cizelj je v petek, 1. julija, nastopila na novinarski konferenci v Ljubljani. Najprej je nekaj besed namenila pomenu obeležitve 20. obletnice samostojnosti Slovenije, na kateri se je zbralo vseh sedem slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu. Dejala je, da "gre za veliko in pomembno stvar v teh razburkanih slovenskih časih, saj smo pokazali, da znamo stopiti skupaj, kadar je treba." Poslanka je bila zelo vesela, da jim je s tem dogodkom uspelo povezati tako veliko število Slovencev v Bruslju.

Dr. Jordan Cizljeva je nadaljevala s ključnimi poudarki mini plenarnega zasedanja, ki je potekalo prejšnji teden v Bruslju. V obravnavi je bilo poročilo o direktivi o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem jedrskem gorivu, za katerega je kot poročevalka Evropskega parlamenta odgovorna poslanka. Direktiva je bila sprejeta z veliko podporo, kar pomeni, da bomo prvič imeli tudi na evropskem nivoju zakonodajo s tega področja. "Pomembno je, da bodo sedaj imele države nad seboj še en organ, ki jih bo nadziral," je prepričana poslanka in dodaja, da je "odlaganje radioaktivnih odpadkov svetovni problem, Evropska unija pa je na tem področju v določeni prednosti."

Na mini plenarnem zasednju so razpravljali tudi o poročilu, ki govori o okoljskih ciljih Evropske unije. Kot pravi poslanka, so "pogledi nanj različni, tudi znotraj posameznih političnih skupin, tako da težko napovem izid glasovanja."

Dr. Romana Jordan Cizelj je nato predstavila še ključne dokumente, o katerih bodo razpravljali naslednji teden na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Kot pravi sama, jih "naslednji teden čaka vsebinsko zelo težko plenarno zasedanje." Razpravljali bodo o paketu o gospodarskem upravljanju. Pakt za stabilnost in gospodarsko rast namreč ne deluje tako, kot bi moral. Zato je bil pripravljen paket šestih zakonodajnih dokumentov. Ko bo veljal, bo dal več pooblastil Evropski komisiji, da bo spremljala tudi makroekonomska neravnovesja in dobila pristojnost ukrepanja. Poslanka je prepričana, da "čim prej kot bo paket sprejet, boljše bo to za Unijo. Prihaja pa seveda do različnih pogledov, pri čemer je največja zavora, da na to različno gledata Svet in Evropski parlament."

Vsebinsko pomembno poročilo predstavlja po mnenju dr. Jordan Cizljeve paket predlogov glede finančnega stanja, globalnega upravljanja monetarnega sistema, izboljšanja konkurenčnosti in trajnostnega razvoja v Evropski uniji.

Naslednji teden bodo evropski poslanci razpravljali še o paketu o energetski infrastrukturi. Evropska komisija je tako konec preteklega leta predlagala, da bi z novo finančno perspektivo na novo definirali projekte, ki so na področju energetske infrastrukture posebnega pomena za Evropsko unijo. S tem bi določeni projekti "dobili poseben status." Zanje bi bilo na voljo nekaj evropskih finančnih sredstev, zmanjšal bi se obseg administracije, kar pomeni, da bi se jih lahko tudi časovno prej izvedlo. Kot dodaja poslanka, "je Evropski parlament dokument Komisije že preštudiral. Tako bodo sedaj določili, kateri so kriteriji za umestitev projektov posebnega pomena."

Dr. Romana Jordan Cizelj je spregovorila tudi o gensko spremenjenih organizmih. "Pomembno za Slovenijo je predvsem to, da bomo sprejeli novo uredbo o označevanju hrane. Z evropskega nivoja bo določeno, kako morajo biti izdelki označeni in kaj vse mora biti označeno."

Na koncu je poslanka izpostavila še razpravo o volitvah v Evropski parlament. Kot pravi, se "pojavlja ideja, da bi se že na naslednjih evropskih volitvah pojavila neka vseevropska kandidatna lista. Pri tem se mi od Evropske unije ne zdi resno, da spreminjamo neka pravila prej, preden smo stara implementirali. Ko bomo videli, kako obstoječi sistem deluje, bomo lahko ocenili, če so potrebne kakšne spremembe," je še dodala.