Najprej je spregovorila o obravnavi proračuna za leto 2012. Evropska komisija (EK) je glede tega že dala svoj predlog, sedaj ga obravnavata EP in Svet. Po glasovanju EP ta teden se nato začne usklajevanje med EP in Svetom. EK je predlagala 147,8 milijard € odobritev za prevzem obveznosti ter 132,7 milijard € odobritev za prevzem plačil. Parlament se je glede proračuna skorajda ujel s predlogi Komisije, predlagal pa je nekatere spremembe, npr. povečanje postavk za Palestino in mirovni proces, za nadzor zunanjih meja v Sredozemlju, za upravljanje begunskih tokov, za program za spodbujanje rasti, za pomoč pridelovalcem zelenjave in za razvojno pomoč Aziji in južni Ameriki.

Velika sprememba je tudi financiranje mednarodnega projekta ITER, ki se je v zadnjih letih precej podražil, EP pa glede njegovega nadaljnjega financiranja zahteva najprej dogovor v okviru večletne finančne perspektive; finance, ki so bile zanj namenjene, pa so bile vrnjene na druge postavke. Povečati želijo sredstva v raziskovalnem evropskem programu za zmogljivosti, ljudi, štipendije, v programu za konkurenčnost in inovativnost za podporo podjetnikom, za vseživljenjsko izobraževanje in Erasmus Mundus.

"V teh težkih časih, ko si hočeš nočeš moramo zategovati pasove, je seveda na mestu vprašanje, kako je z varčevanjem EP." Poslanka je poudarila, da je, če ne upoštevamo18 novih poslancev, ki bodo prišli v EP v skladu z Lizbonsko pogodbo, proračun večji le za 0,8 % glede na lansko leto, kar je bistveno nižje od inflacije in predstavlja najmanjše povečanje proračuna v zadnjih 15 letih ter pomeni dejansko znižanje evropskega proračuna. Tudi splošni stroški so bili zamrznjeni na številki lanskega leta, EP pa bo predlagal še varčevanje pri potnih stroških in drugih postavkah.

Poslanci si ponovno zelo prizadevajo za enotni sedež EP, saj mesečna selitev v Strasbourg pomeni ogromne finančne stroške in veliko onesnaževanje okolja. Kot dobro novico pri proračunu je dr. Romana Jordan Cizelj izpostavila tudi dejstvo, da so v njem predvidena sredstva za 18 novih poslancev, iz Slovenije bo dodatna poslanka ga. Zofija Mazej Kukovič.

V sprejemanju je tudi zakonodajni dokument o porabi proračunskih sredstev. Predvideva bistvene olajšave in poenostavitve postopkov.
 
Na dnevnem redu plenarnega zasedanja EP bo tudi nekaj okoljskih tem. Dr. Romana Jordan Cizelj je izpostavila obravnavo zakonodajnega dokumenta za posebno skupino traktorjev, ki naj bi jim omejili izpuste toplogrednih plinov do leta2014 . Vendar pa že ugotavljajo, da tehnološki razvoj temu predlogu skorajda ne sledi, zato Parlament od Komisije zahteva skrbno spremljanje razvoja na tem področju in ali bo uresničenje te direktive sploh mogoče.

Druga pomembna tema je tudi obravnava fosfatov in drugih fosfornih snovi za pomivanje v pralnih in pomivalnih strojih. »Popolna omejitev teh snovi ni mogoča,« pojasnjuje poslanka, »ker če te meje preveč znižamo, bi to šlo na račun večje porabe energije in vode, kar bi bilo še slabše za okolje. Zato je predlagan dvostopenjski pristop.« Najprej začnejo 1. 1. 2013 veljati omejitve za detergente za pranje perila v pralnih strojih, 2 leti kasneje pa za pomivalne stroje.

Poslanka je izpostavila še obravnavo predloga glede spolnih zlorab otrok. Ta dejanja naj bi postala obravnavana kot kriminalna dejanja. »Pomembno je, da se upošteva tudi zlorabe z uporabo internetnih tehnologij ter da bodo državljani EU kaznovani tudi za zlorabe izven naših meja,« je povedala poslanka.

Dr. Romana Jordan Cizelj je izpostavila še dve temi evropskih politik.

Komisjia je 20. oktobra 2011 objavila predlog o t. i. mehanizmu Connecting Europe – to je mehanizem, ki bo omogočal izgradnjo infrastrukture posebnega evropskega pomena na področjih energetike, informacijskih tehnologij in prometa. Sedaj imamo t. i. TEN (Transeuropean Network) projekte, ki pa so nefleksibilni, saj so bili definirani že leta 2007 in obravnavajo zgolj finančni vidik. Nov zakonodajni predlog je obširnejši, obravnava tudi umeščanje v prostor in hitrejše izvajanje projektov. V njem je omenjena tudi Slovenija. V okviru mehanizma je predvidenih 50 milijard €: 10 milijard € iz strukturnih kohezijskih skladov, 40 milijard € pa iz neposredno Connecting Europe mehanizma;  od tega bo šlo 9 milijard € za energetiko, 9 milijard € za informacijske tehnologije, ostalo pa za transport.
Od 9 milijard € za energetiko je tretjina namenjena za projekt na področju plina, del za elektriko in za razvoj pametnih omrežij. Pri tem je treba upoštevati izpolnjevanje skupnega energetskega cilja za povečanje energetske varnosti in znižanje izpustov iz teh sektorjev .

»V Evropi je po letu 2008 počutje slabše, močan je občutek brezperspektivnosti. Države posamezno kažejo, kako se je možno izvijati iz krize, a v ljudeh ni čutiti nekega navdušenja,« je povzela poslanka. »Danes pa upam, da bomo priča eni stvari, kjer bomo dokazali, da Evropa zmore dosegati uspehe. Napovedana je izstrelitev prvih dveh satelitov projekta Galileo. To je velik evropski projekt, kjer je predvideno, da bo s s tem sistemom Evropa izstrelila 30 satelitov za navigacijo in za številne aplikacije na področju varnosti, logistike, okolja, pomoči ljudem. Projekt nudi ogromne podjetniške potenciale.« Sistem Galileo bo interoperabilen z ameriškim GPS in ruskim Glonas sistemom.

Ta dogodek pomeni velik uspeh, saj so razvoj projekta spremljale številne težave in ovire, kar je zahtevalo finančne in zakonodajne spremembe, je povedala poslanka. Do leta 2013 naj bi bilo v orbiti že toliko satelitov, da bo že možna izvedba različnih aplikacij.