Dr. Romana Jordan Cizelj je na redni konferenci pred novembrskim plenarnim zasedanjem EP predstavila ključne teme, o katerih se bo razpravljajo naslednji teden. Dejala je, da se EP skrbno pripravlja na prihajajočo podnebno konferenco, ki bo potekala konec novembra in začetek decembra v Durbanu.

Povedala je, da je "lanskoletna konferenca je prinesla velik, nepričakovan uspeh. Države so namreč podpisale pravno zavezujoč dogovor in prvič se je omenila meja 2 stopinji celzija." Kljub temu je EP ugotovil, da so zaveze prenizke, zato bo letos v Durbanu na dnevnem redu, kako uresničiti zaveze, ki so bile sprejete v Cancunu.

Dr. Jordan Cizljeva pričakuje, da bodo naredili korak naprej predvsem v vsebinskem smislu dogovorov in da bo narejen napredek pri nadzoru izpusta toplogrednih plinov. Pomembno je tudi področje prenosa tehnologij.

Najbolj vroče vprašanje, ki bo odprto v Durbanu, je smotrnost nadaljevanja Kjotskega protokola. Kot pravi poslanka, je letošnji predlog Evropske komisije (EK), da EU zagovarja nadaljevanje Kjotskega protokola, vendar ne brezpogojno. "Pogoji morajo biti realni, zato bo Evropa šla v Kjoto, če se bodo ostala primerljiva gospodarstva po svetu zavezala, da bodo tudi oni šli po tej poti. To je pomembno tudi v smislu razumevanja trajnostnega razvoja." Posebno poglavje, ki ga mora po mnenju dr. Jordan Cizljeve spremljati EK, je možna selitev podjetij izven EU (t. i. uhajanje ogljika).

Poslanka je posebej izpostavila sprejemanje zelo ambiciozne resolucije za letošnjo podnebno konferenco COP 17, ki jo bo EP obravnaval drugi teden. Ob obravnavi pričakuje kar nekaj amandmajev in meni, da bo EP podprl stališče, ki ga je pripravila Komisija.

Dr. Romana Jordan Cizelj je na novinarski konferenci komentirala tudi trenutno situacijo v Evropi. Ta je po njenih besedah zelo zaskrbljujoča. "Srečujemo se z realnim problemom. Zdaj gre za to, da ljudje dejansko slabše živijo." Ob primerjavi stanja v Grčiji in Italiji je dejala, da je "bolj zaskrbljena nad stanjem v Grčiji kot v Italiji. Slednja ima namreč za sabo realno gospodarstvo, ki je večje in močnejše. Je pa vprašanje, na kak način zna država oz. politika ta realni in dejanski kapital izkoristiti."

Poslanka je prepričana, "da ni časa, da nas je strah, ampak da razmišljamo, kako mora vsak ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi. Vsaka država članica mora pogledati, kakšne so njene naloge. Sloveniji se slabšajo kazalci, situacija se slabša. Mislim, da bomo morali kar resno zavihati rokave. Hkrati moramo uvajati ukrepe za oživljanje gospodarstva - predvsem tega v Sloveniji manjka."

Na koncu je še dodala, da "v Sloveniji od evropskega prostora preveč pričakujemo, da nas posebej izpostavlja. Doslej v tem smislu Slovenija ni bila posebej izpostavljena, ker je imela dobro izhodišče. Imeli smo dobre kazalce, kriza pa nam je pokazala, da nanjo ne znamo reagirati, da smo kljub majhnosti popolnoma neokretni. Ta kriza nas je približala k tistim državam, ki so alarmantne."