Ob približevanju petdesete obletnice podpisa Rimske pogodbe, kamor poleg pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) štejemo tudi pogodbo Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom), je v četrtek, 1. februarja, v Evropskem parlamentu potekala javna razprava "Ocena Euratoma - 50 let evropske jedrske politike". Pogodba je nastala z namenom poglabljanja evropske integracije, njen glavni cilj pa je bil promocija jedrske energije za miroljubno uporabo. Posebej pomemben za EU je njen prispevek k spodbujanju raziskav in investicij, varnemu delovanju jedrskih objektov, širjenju znanja in informacij o jedrski energiji, zagotavljanju ustrezne zaščite delavcev pred sevanjem in preprečevanju zlorabe jedrskega materiala. Poleg tega pogodba omogoča podpis mednarodnih sporazumov o sodelovanju na področju jedrske energije, prispeva k diverzifikaciji energetskih virov v EU ter krepi varnost oskrbe z energijo. Z razpravo o Pogodbi Euratom so poslanci želeli preučiti ustreznost Pogodbe v spremenjenih okoliščinah po preteku pol stoletja. Želja po vzpostavitvi skupne energetske politike, dvig konkurenčnosti EU, klimatske spremembe in varnost oskrbe so le nekateri izmed izzivov, s katerimi se bo pogodba Euratom morala spopasti v prihodnosti. Poleg zastarelosti pogodbe so kot eno glavnih pomanjkljivosti govorci pogosto omenili t.i. demokratični deficit, ki izhaja iz zelo omejenih pristojnosti Evropskega parlamenta v postopku odločanja o miroljubni uporabi jedrske energije. Kljub temu, meni dr. Romana Jordan Cizelj, "so rezultati Pogodbe dokaz, da se da s tesnim in transparentnim sodelovanjem na evropski ravni doseči veliko. Primer tega je fuzijski reaktor ITER, trenutno največji znanstveno-raziskovalni projekt na svetu, kjer je Evropa vodilna sila." Kljub temu, pravi poslanka, bo Pogodbo Euratom treba nadgraditi in prilagoditi sodobnim političnim in gospodarskim okoliščinam. V razpravi je kot vabljeni gost sodeloval tudi predstavnik iz Slovenije, predsednik Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in ambasador Slovenije pri OZN na Dunaju, dr. Ernest Petrič.