Dr. Romana Jordan je v pogovoru z občankami in občani obrazložila proces vpeljave t. i. zlatega fiskalnega pravila:

"Države v evro območju imajo dogovor, kolikor se smejo zadolževati, a tega nekatere največje v tej finančni krizi niso spoštovale. že nekaj let so potekali dogovori, kako to urediti. Voditelji držav članic (razen Velike Britanije) so se dogovorili o skupni pogodbi, ki uvaja med drugim tudi večstopenjski sistem kaznovanja tiste članice, ki ne bi upoštevala teh pravil. To je t. i. medvladna pogodba, dogovorjena konec leta 2011 in podpisana marca letos (vse države članice razen Velike Britanije). V njej je zapisano, koliko se države članice smejo zadolževati oz. da njihov primanjkljaj ne sme preseči 3 %.  V kolikor se to zgodi, so najprej opozorjene s strani EK, nato pa sledijo finančne kazni. To t. i. zlato fiskalno pravilo mora biti vpisano v ustavo ali v drug pravno zavezujoč dokument na enaki ravni, kot je ustava. »To je tisto, o čemer se zdaj pogovarjamo v Sloveniji. Da bo to lahko vpisano v ustavo, pa mora biti ¾ Državnega zbora za to, ne zadostuje navadna večina. Tu ne gre za to, da nam to pravilo diktira Evropa, ampak ga moramo mi sami sprejeti zaradi nas samih. Tudi naš premier je sodeloval v pogajanjih, ko so se voditelji držav članic dogovarjali, kako to uvesti. Sodelovali smo pri oblikovanju tega mehanizma in zdaj ga moramo uresničiti. To ni nekaj, kar bi nam zdaj Evropa diktirala. Je pa res, da če tega dogovora ne bomo izpolnjevali, bomo dobili nekoga z evropskega nivoja, ki nam bo, tako kot se zdaj dogaja v Grčiji, diktiral, kaj moramo narediti. Menim, da je to za nas kot državljane in državljanke dobro. Politična elita si ne sme dovoliti zadolževanja brez vseh meja. Na tak način lahko dobro živimo nekaj časa, mislim pa, da moramo vsi pogledati naprej, tudi na svoje otroke, ki imajo že zdaj hude težave. Mladi imajo z zaposlovanjem veliko večje težave, kot smo jih imeli mi, veliko večji je delež brezposelnih mladih. Poleg tega, da se morajo že tako boriti za svoje službe in svojo konkurenčnost, jim ne smemo pustiti še tega bremena, da bodo vračali še naše dolgove. V trajnostnem pogledu ja, kot jih tudi mi vračamo za nazaj, situacija pa zdaj zahteva večjo resnost. Zato je dobro, da je Slovenija del EU, sicer bi bilo to stvar še bistveno težje vpeljati."