Znanstveniki predvidevajo, da bodo izpusti toplogrednih plinov v ozračje do konca stoletja dvignili njegovo temperaturo za od 1,4 do 5,8 stopinje Celzija, do leta 2080 pa naj bi se gladina svetovnih morij dvignila za 40 centimetrov in poplavila številna obalna območja. Segrevanje ozračja je globalni problem, ne le evropski, in tako ga je potrebno tudi reševati - na globalni ravni. S tem namenom se je delegacija Začasnega odbora za podnebne spremembe (CLIM), v kateri je tudi dr. Romana Jordan Cizelj, med 4. in 7. novembrom odpravila na Kitajsko.
Deli Kitajske, ki so odvisni od taljenja himalajskega ledu, so po ugotovitvah znanstvenikov zelo občutljivi na segrevanje ozračja. Taljenje ledenikov bo po napovedih sčasoma povzročilo sušo, širjenje puščav in pogostejše puščavske viharje. Podobno se obeta tudi delom Evrope.
Z namenom izmenjati mnenje o podnebnih spremembah, prispevati k iskanju dogovora o ureditvi po izteku Kyotskega protokola leta 2012 in dodatno pritisniti na Kitajsko, ki je letos prvič uradno zabeležena kot največja onesnaževalka na svetu, so se člani Začasnega odbora za podnebne spremembe (CLIM) na Kitajskem sestali s tamkajšnjimi politiki in predstavniki nevladnih organizacij. Hkrati so evroposlanci izkoristili priložnost za srečanje s predstavniki Komisije na Kitajskem. S tovrstnimi srečanji EU vedno znova dokazuje, da stopa na čelo globalnega boja proti segrevanju ozračja.
Kitajska je država v razvoju, zato ji po Kyotskem protokolu ni potrebno zmanjševati izpustov toplogrednih plinov. Vendar je prav letos postala največja povzročiteljica teh izpustov na svetu, zato se bo tudi ta država morala zavezati k trajnostnemu razvoju. Medtem ko gospodarska rast še vedno ostaja glavni cilj kitajske družbe, pa so se začeli zavedati okoljske problematike in prav pred nedavnim so tudi že ukrepali. Tako so letos junija sprejeli nacionalni program o odzivu na podnebne spremembe. Naj naštejem le nekaj izmed predvidenih ambicioznih ukrepov:
1. Izboljšanje tehnologije ter energetske učinkovitosti: kot cilj so si postavili izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2010 za 20%. 2. Razvoj in uporaba obnovljivih virov energije ter tehnologije čistega premoga. Delež obnovljivih virov energije bodo s sedanjih 7% zvišali na 10% do leta 2010. Za primerjavo: V EU imamo trenutno 6% obnovljivih virov energije, naš cilj pa je 20% do leta 2020. 3. Povečanje deleža gozdov. 4. Oblikovanje trajnostne demografske politike. 5. Izobraževanje in osveščanje prebivalstva. 6. Izboljšanje zakonodaje. Kitajska si želi tesnega sodelovanja z EU tako pri oblikovanju politik kot pri prenosu znanja ter sodelovanja z gospodarstvom. Večja evropska podjetja so na Kitajskem že prisotna, manjša pa delujejo preko svojih združenj. EU načrtuje oblikovanje Evropskega centra, ki naj bi pomagal evropskim podjetjem pri uspešnem pridobivanju projektov v tej državi. Prostor je tudi za slovenska podjetja!