Dr. Romana Jordan, poslanka 2000-2014, arhiv

slovenskoenglish
Domov » Dr. Romana Jordan Cizelj o plinskem sporu med Rusijo in Ukrajino

Napovednik

<< julij 2020 >>
ned pon to sre čet pet sob
   
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
 
rss - novice










Dr. Romana Jordan Cizelj o plinskem sporu med Rusijo in Ukrajino

15.01.2009 



V sredo zvečer, 14. januarja 2009, je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu potekala osrednja razprava o uvozu ruskega plina v EU preko Ukrajine.
Dr. Romana Jordan Cizelj je v razpravi poudarila, da "prenos ruskega plina preko Ukrajine ni le bilateralno vprašanje in trgovinski spor. Gre za resen multilateralen problem. Prodaja in tranzit plina namreč sodita med tržne dejavnosti le, če so za to izpolnjeni določeni pogoji, med katere sodijo preglednost, jasna pravila, verodostojnost in nadzor. Tem pogojem trenutno ni zadoščeno."
Dr. Jordan Cizljeva je izpostavila tudi vprašanje, kdo bo plačal škodo državljanom in podjetjem, ki so svojo dejavnost zaradi pomanjkanja plina že morala zaustaviti. "Tu Evropa mora zahtevati odgovornost," je povedala poslanka.
"Kar lahko EU v tem trenutku stori, je poglobitev energetske diplomacije, hitrejša in učinkovitejša vzpostavitev skupne evropske energetske politike ter diverzifikacija. Želela bi opozoriti na potrebo tako diverzifikacije virov kot tudi nabavnih poti in držav, iz katerih uvažamo plin. Ko govorimo o plinu, naj opozorim na dve prednostni področji - utekočinjeni plin in prednostna obravnava izgradnje plinovoda Nabucco. Oba projekta namreč pomenita dvoje, diverzifikacijo poti in držav."
Za konec je dr. Jordan Cizljeva Komisiji postavila tudi vprašanja o napredku projekta izgradnje plinovoda Nabucco, o ukrepih Komisije, da se tovrstne težave v prihodnosti ne bi več ponovile, ter o tem, kdaj v EU zopet lahko pričakujemo dotok plina v celoti.
Posledice okrnjene ali prekinjene dobave zemeljskega plina državam članicam EU, do katere je prišlo zaradi spora med Rusijo in Ukrajino, po dosedanjih podatkih občuti že osemnajst držav EU. 
deli
« nazaj ↑ na vrh