Ob peti obletnici članstva Slovenije v EU
04.05.2009V osemdesetih letih je slovenski narod jasno začrtal pot v sodobno evropsko družbo. Ni bilo dvoma o tem, da so evropske temeljne vrednote globoko vtkane tudi v slovenske korenine, stopili smo po poti demokratičnega razvoja, spoštovanja človekovih pravic, pravne države, ter socialno-tržnega gospodarstva. Pred petimi leti, ko smo postali člani Evropske unije, so se nam uresničile sanje. To smo zabeležili z veličastnimi slavji širom naše domovine. Danes se izteka prvih pet let, kolikor traja tudi mandat Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Žal pa premišljenih in na argumentih zasnovanih razprav o tem, kaj smo v zadnjih petih letih dosegli in kako naj ukrepamo v prihodnosti, praktično ni. Tovrstna ignoranca ni dobra - ni dobra za Unijo, še več negativnih posledic pa lahko prinese nam samim. Kajti EU spodbuja ustvarjalnost, pogum in vztrajnost. Programi skupnosti so namenjeni aktivnim in dinamičnim skupinam. Pasivnost in uravnilovka, ki se ju spominjamo iz nekih drugih časov, nista vrednoti evropske družine narodov. In prav to je verjetno največja družbena transformacija, ki jo bomo morali sprejeti na miselni ravni ter jo udejaniti v konkretnem ukrepanju.
Katere so novosti obdobja 2004-2009?
Aktivno smo sooblikovali evropsko zakonodajo. Direktive in uredbe niso zgolj črke na papirju, saj vplivajo kar na približno 80 % zakonodaje, ki jo sprejema naš Državni zbor. Stavek lahko tudi obrnemo in rečemo takole: Slovenija je sooblikovala zakonodajo, ki bistveno vpliva na življenja okrog 500 milijonov Evropejk in Evropejcev.
V teh letih smo sprejeli mnogo odločitev, ki že vplivajo ali še bodo odločilno vplivale na prihodnost EU in Slovenije. Naj omenim npr. širitev schengenskega območja, ki nam omogoča potovanja po Evropi brez zamudnega čakanja na mejnih kontrolnih točkah. V tem času se je tudi za nas odpiral ogromen evropski trg s štirimi svoboščinami - prostim pretokom kapitala, blaga, storitev in ljudi. Tudi za slovenske delavke in delavce so se postopoma odpirala vrata delodajalcev iz številnih evropskih držav pod enakimi pogoji kot veljajo za domačo delovno silo. Mnogo pozornosti je bilo namenjene okolju. Tako je 1. junija 2007 začela veljati t. i. zakonodaja REACH, ki uravnava uporabo kemikalij in ščiti človekovo zdravje in okolje. Svoj vpliv na okolje bomo zmanjšali tudi z implementacijo podnebno-energetskega paketa, sprejetega decembra 2008.
Najbolj pregledno pa smo z evropsko zakonodajo vplivali na vsakega potrošnika posebej z ukrepi na področju notranjega trga. Naj jih naštejem le nekaj, ki bodo od sredine letošnjega leta veljali na področju elektrike in plina: menjava ponudnika električne energije in plina bo mogoča najkasneje v treh tednih; račun za elektriko in plin bomo v prihodnje lahko zaprli najkasneje v roku šestih tednov; ustanovljen bo neodvisni mehanizem za pritožbe, nezadovoljni potrošniki pa bodo upravičeni do prejema nadomestila; postopoma bodo gospodinjstva opremljena s pametnimi števci, kjer bo vsak od nas imel boljši nadzor nad svojo porabo oz. ceno energije in potencialnim prihrankom le-te. Močno smo posegli tudi na področje mobilne telefonije. Le na evropskem nivoju je bilo možno oceniti, da so čezmejne storitve v primerjavi s tistimi znotraj držav članic predrage in da trg ne deluje. Tako so bile že leta 2007 določene najvišje možne velikoprodajne cene za pogovore v druge države članice, letos pa smo določili še najvišje možne drobnoprodajne cene za pogovore, pošiljanje SMS sporočil in prenos podatkov med državami članicami.
Podobnih primerov je še veliko: spodbujanje inovativnosti in podjetništva, vlaganja v razvoj in raziskave z zagonom prenovljene Lizbonske strategije ter z ustanovitvijo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije (EIT), začetki oblikovanja skupne energetske, industrijske in vesoljske politike, povečanje sredstev za štipendiranje mladih .
In Slovenija v Uniji?
V petih letih je naša država postala prepoznavna članica Unije. Ugled, ki ga uživa v evropskem prostoru pa bo, upam, zdravo vplival tudi na slovensko samozavest. Znova in znova lahko z veseljem povemo, da smo bili prva nova država članica, ki je uvedla evro, prav tako je bila iz te skupine držav prav nam kot prvim zaupana naloga predsedovanja Svetu EU. Izjemno uspešno predsedovanje je bilo tudi simbolično, saj je Slovenija dokazala, da je sposobna voditi EU - kot nova in kot ena izmed manjših držav članic. Žal le malokdo v Sloveniji ve, da je bila prav v prvi polovici leta 2008, torej v času predsedovanja Slovenije, uvedena peta evropska svoboščina. To je t. i. prost pretok znanja, ki ga mnogi poimenujejo kar Ljubljanski proces.
Evropa je izredno bogata zakladnica znanja in izkušenj. Le tiste države, ki s svojimi političnimi, gospodarskimi, raziskovalnimi, akademskimi skupinami soustvarjajo to zakladnico ter iz nje tudi zajemajo, svoje članstvo razumejo kot priložnost in odgovornost. Državljankam in državljanom pa različne primerjave znotraj Unije pomagajo oceniti tudi delovanje njihovih elit. Ali so te zaprte v lastne ozke kroge, se oklepajo starih idej in vzorcev odločanja, ali pa so odprte in dojemljive za sodelovanje in ustvarjanje?
Črni časi svetovne finančno-gospodarske krize zahtevajo premislek, odgovorno ter usklajeno ukrepanje. Unija je začela ukrepati že lani. Verodostojnost pred krizo sprejetih politik ni načeta. Ukrepi, ki so predlagani, nekateri pa tudi izvajani z evropskega nivoja, so namreč usmerjeni v oblikovanje pravične in solidarne družbe, kjer so znanje, ustvarjalnost in zdravo okolje ključne vrednote prihodnjega gospodarskega razvoja. Strmo naraščanje brezposelnosti, zmanjšanje izvoza, zmanjšanje kupne moči prebivalstva so bolj kot z evropsko birokracijo povezani tako s časovnimi kot tudi z vsebinskimi zaostanki vladajočih političnih elit v posameznih državah članicah, tudi v Sloveniji.
Ob koncu pa še manjša primerjava. Številne ankete naključnih prebivalcev kažejo, da so le-ti odgovorili, da imajo danes nižjo plačo, kot so jo imeli pred vstopom v EU. Nekateri za to krivijo naše članstvo v EU, drugi prevzem evra. Po podatkih statističnega urada RS je poprečna bruto plača v maju 2004 znašala 1.069 evrov (neto: 671 evrov). Zadnji podatki istega urada kažejo, da je bila povprečna bruto plača v februarju 2009 1.382 evrov (neto: 899 evrov). Uradni podatki torej kažejo, da se je poprečna bruto plača povečala za skorajda tretjino, neto plača pa se je zvišala bistveno bolj. Stopnja zaposlenosti se je po podatkih Eurostata v Sloveniji s 65,3 % leta 2004 zvišala na 68,6 % v letu 2008. Islandija je bila še pred nedavnim ena izmed najuspešnejših držav na svetu. Finančno-gospodarska kriza jo je popolnoma izčrpala. Ni naključje, da prebivalstvo in z njim politično vodstvo države večjo uspešnost in stabilnost iščejo prav v polnopravnem članstvu Islandije v Evropski uniji.
deli
Tweet |
« nazaj | ↑ na vrh |