Dr. Romana Jordan, poslanka 2000-2014, arhiv

slovenskoenglish
Domov » Dan podnebnih sprememb

Napovednik

<< november 2024 >>
ned pon to sre čet pet sob
     
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
rss - novice










Dan podnebnih sprememb

15.05.2009 



Na današnji novinarski konferenci ob dnevu podnebnih sprememb je podpredsednica SDS, evropska poslanka in predsednica Odbora Strokovnega sveta SDS za okolje in prostor dr. Romana Jordan Cizelj skupaj s predsednikom Komisije za podnebne spremembe pri Odboru Strokovnega sveta SDS za okolje in prostor mag. Jožetom Juršo spregovorila o odgovornem odnosu do okolja in prihodnjih generacij, ki bi se moral dvigniti na ustavno raven ter pozvala vlado, naj takoj sproži čim širšo javno razpravo o podnebnih spremembah.
Podnebne spremembe so eden največjih izzivov, s katerimi se dandanes sooča človeštvo, ter hkrati izraz naše odgovornosti do prihodnjih generacij. So tudi priložnost za ukrepanje, tako za Slovenijo kot za celotno Evropsko unijo. Prehod v nizkoogljično družbo bo namreč zahteval ukrepanje na več ravneh in lahko ob pravilni izvedbi prinese nov zagon gospodarstva in nova delovna mesta.
Podnebne spremembe se dogajajo, zanje pa smo odgovorni predvsem ljudje. Na to kažejo številni znanstveni dokazi. Najvplivnejši svetovni znanstveniki, zbrani v Medvladnem odboru za podnebne spremembe (IPCC), so v svojem poročilu iz leta 2007 jasno zapisali, da je človek s svojimi dejavnostmi, predvsem z uporabo fosilnih goriv, glavni povzročitelj globalnega spreminjanja ozračja. Podnebnim spremembam se po mnenju IPCC ne bo dalo popolnoma izogniti, zato se moramo nanje prilagoditi. Slednje je poleg blaženja podnebnih sprememb nujen ukrep človeštva. Ukrepanje, v svojem poročilu opozarja IPCC, je zato potrebno takoj. V primeru neukrepanja bi se po nekaterih napovedih lahko stroški posledic podnebnih sprememb povečali s sedaj predvidenega 1 % BDP na kar 20 % BDP.
Boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje trajnostnega razvoja sodita tudi med glavne izzive oz. cilje evropske politike. V skladu s sprejetimi smernicami Evropskega sveta marca 2007 si EU prizadeva za 30-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, v primeru sklenitve mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, za vsaj 20-odstotni delež obnovljivih virov energije in 20-odstotno povečanje učinkovite rabe energije do leta 2020. Razdelitev naporov med državami članicami EU za dosego zastavljenih ciljev do leta 2020 podrobneje obravnava t. i. podnebno-energetski sveženj, sprejet decembra 2008. Dokumenti zakonodajnega svežnja med drugim določajo cilje na področju povečanja deleža električne energije iz obnovljivih virov energije in delitev prispevka med članicami EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za sektorje zunaj sheme trgovanja s toplogrednimi plini. V skladu s tem lahko Slovenija poveča izpuste toplogrednih plinov za 4 % do leta 2020 glede na leto 2005, delež električne energije iz obnovljivih virov pa mora povečati s sedanjih 16 % na 25 % do leta 2020.
Kakšno mesto zavzema Slovenija pri uresničevanju teh ciljev? Kje so naše priložnosti? Podnebne spremembe so tema, ki bo v prihodnjih letih pomembno vplivala na gospodarski, tehnološki in družbeni razvoj. Kot vladna stranka je SDS leta 2007 podnebne spremembe postavila kot prioriteto slovenskega predsedovanja EU. Lani avgusta je SDS napovedala, da bo v primeru, da ostane vladna stranka, pripravila celovito strategijo boja proti podnebnim spremembam, ki mora postati sestavni del vseh ostalih politik. Podnebne spremembe, energetska kriza in finančno-gospodarska kriza so namreč povezani in imajo kar nekaj skupnih rešitev. S poglabljanjem gospodarske krize in ob pomanjkanju ukrepov sedanje vlade na tem področju, je SDS 9. maja letos na svojem 9. Kongresu, skrb za okolje uvrstila med temeljne vrednote. Med deset vsebinskih dopolnitev obstoječe slovenske ustave sodi tudi predlog, naj se odgovoren odnos do okolja in prihodnjih generacij dvigne na ustavno raven.
Slovenija potrebuje krovno strategijo odziva na podnebne spremembe, del katere so tudi ukrepi, s katerimi se bomo pripravili na spremembe, ki se bodo zgodile kljub zmanjševanju toplogrednih izpustov. Prevetriti bo treba politike na številnih področjih. SDS se zavzema za sheme, s katerimi se bo v Sloveniji začela masovna prenova energetske učinkovitosti stavbnega fonda, predvsem skozi sanacije fasad, oken ter izboljšanih sistemov za ogrevanje in hlajenje. Slovenija potrebuje izgradnjo modernega železniškega križa ter ureditev primestnega prometa. Spodbujati je treba decentralizirano izrabo obnovljivih virov energije. Zavedamo se, da Slovenija potrebuje pravično subvencioniranje obnovljivih virov energije, da bi rešitve med seboj lahko pošteno tekmovale. Tretja tehnološka revolucija na področju obnovljivih virov energije, ki pomeni prehod v nizkoogljično skupnost, se je šele začela in Slovenija mora poleg uporabe najsodobnejših dosežkov na področju teh tehnologij le-te tudi soustvarjati. To je za Slovenijo največji razvojni in gospodarski izziv sedanjosti. Nujno potrebno je pripraviti področne akcijske načrte, ki bodo omogočali usmerjeno implementacijo trajnostne energetske strategije in učinkovito koriščenje finančnih sredstev evropskih strukturnih skladov. Raziskave s področja energetike ter učinkovite rabe energije bi v Sloveniji morale postati prednostno področje. Država mora skupaj z EU izvesti reformo davčnega sistema, ki bo spodbujal okoljsko primerno delovanje, javni sektor pa mora z zelenimi naročili postati zgled dobrega gospodarja tako na lokalnem, kot na nacionalnem nivoju ter omogočiti kritično maso uporabe, predvsem pa razvoja tehnologij na področju obnovljivih virov energije, tako da bo slovensko gospodarstvo na tem področju konkurenčno tudi globalno.
To je nekaj predlogov, ki so ključni za Slovenijo, niso pa zadostni. Tega problema se moramo lotiti celovito, sistematično in v sodelovanju z mnogimi različnimi sektorji. Potrebujemo celovito strategijo ukrepanja na področju podnebnih sprememb, ki mora biti podlaga dobremu zakonu o podnebnih spremembah. Zato velja poziv sedanji vladi, naj takoj sproži čim širšo javno razpravo o podnebnih spremembah in pripravi celovito strategijo na tem področju, del katere so tudi ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe. Le strategija, kjer podnebne spremembe prežemajo prav vse - politiko, gospodarstvo, lokalne skupnosti in posameznika -, je lahko podlaga za dober (in že pred časom obljubljeni) Zakon o podnebnih spremembah.
deli
« nazaj ↑ na vrh