V petek, 16. oktobra 2009, so na srečanju z novinarji v Hiši Evropske unije v Ljubljani slovenski poslanci v Evropskem parlamentu (EP) dr. Romana Jordan Cizelj, Zoran Thaler in Tanja Fajon predstavili nekatere pomembnejše poudarke prihajajočega zasedanja EP, ki bo med 19. in 22. oktobrom potekalo v Strasbourgu.

Poslancem se je kasneje pridružil tudi Ivo Vajgl. Pogovor je vodila Maja Kezunovič Krašek iz Informacijske pisarne EP za Slovenijo, ki je iz programa zasedanja opozorila na prvo branje proračuna za 2010 in glasovanje, na razpravo o prihodnjem Evropskem Svetu, na glasovanje o resoluciji o medijskem pluralizmu v Italiji in drugih državah EU ter nagrado Saharov.

Dr. Romana Jordan Cizelj je izpostavila izkušnjo preteklega tedna, ko se je v EP v Bruslju zvrstilo več Slovencev, ki so nastopili kot strokovnjaki. Med njimi se je predstavil dr. Andrej Stritar kot predsednik skupine na visoki ravni za jedrsko varnost in je poročal o delu odboru, ki je pristojen za energetiko. Na konferenci ob 70. obletnici pakta Molotov-Ribbentrop sta nastopila dva slovenska predstavnika, Jože Dežman in mag. Andreja Valič. Nato so se srečali še z močno delegacijo predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije. »Na tak način je dobro začeti mandat, saj poslanci niti približno sami ne moremo opraviti vsega, ampak se mnenja Slovenije predstavljajo tudi preko obiskov strokovnjakov v Bruslju in Strasbourgu,« je povedala poslanka.

Kot najpomembnejšo temo prihodnjega plenarnega zasedanja je izpostavila razpravo, ki jo bodo opravili s Komisijo in Svetom EU o podnebnih spremembah. Intenzivno se že pripravljajo na mednarodno konferenco KOP15 podnebnih spremembah, ki bo decembra v Köbenhavnu. EP pripravlja svoja stališča za to konferenco (resolucijo). Zanjo je zadolžen odbor ENVI (odbor za okolje), tesno pa sodelujejo tudi z odborom ITRE ter odborom za razvoj.

»Opravili bomo razpravo o teh vprašanjih s predstavniki Sveta in Komisije. Zagotovo bomo želeli od njih še enkrat slišati potrditev, da se bodo zavzemali za uresničitev kvantitativnih ciljev, ki omogočajo največje možno zvečanje temperature za 2 ˚C in da bodo zelo jasno postavili svoje stališče tako glede znižanja teh izpustov v razvitih državah kot tudi glede določenih zavez držav v razvoju. Od njih želimo jasno slišati, kako bodo delovali v mednarodnem prostoru tudi glede financiranja, ki je tudi izredno trd oreh. /…/ Bomo pa videli, kaj bo možno resnično sprejeti na konferenci decembra v Köbenhavnu,« je povedala poslanka. Dodala je še, da je zelo pomembna tudi skrb za to, kakšen vpliv bo imel dosežen sporazum za državljane znotraj EU, kakšen vpliv bo imel na gospodarstvo, na delovna mesta in zaposlovanje in tudi razpravo o tem pričakuje na prihodnjem zasedanju.

Poslanka je izpostavila še drugo vročo temo, organizacijsko obliko delovanja delegacije Evropske unije v Köbenhavnu. Delegacijo v Köbenhavnu bodo predstavljale vse tri institucije, Komisija, Svet in EP. Doslej so bili na pogajanjih prisotni le predstavniki Komisije in Sveta, poslanci pa ne. Dr. Jordan Cizelj je povedala, da je bil kljub temu pretok informacij npr. lani v Poznanju zelo dober in da so poslanci z drugima institucijama tu dobro sodelovali. Vendar pa poudarja: »To za nas ni dovolj. Mi smo tisti, ki smo izvoljeni, ki vnašamo dodaten princip demokracije v delovanje institucij, zato bi morali imeti možnost, da na teh pogajanjih tudi sodelujemo in jih spremljamo«. To stvar poskušajo zdaj še urediti.
Poslanka je o konferenci na novinarsko vprašanje povedala še: »Glede opredelitve, ali bo ta konferenca uspešna ali ne, smo čedalje bolj previdni. Moja osebna opažanja so, da smo bili pred nekaj meseci veliko bolj optimistični, kot smo sedaj. Vse razprave kažejo, da bo ta konferenca izredno težka. Želimo si, da bi se zaključila z nekim načelnim dogovorom, ki pa bo gotovo potreboval še nekaj mesecev dodatnega dela, da bo res dodelan. Predvsem sem na razpravah opazila povečan skepticizem glede prevzemanja odgovornosti ZDA. Ostale razvite države, npr. Japonska, Avstralija, kar dobro prevzemajo to odgovornost, pripravljajo svoje programe. Razvite države, npr. Kitajska, imajo dobre programe in se resnično trudijo, da bi jih tudi izpolnili. Pri ZDA pa je tako: v času predsedniške kampanje smo dobili zelo pozitivne signale, vsi trije kandidati so imeli podnebne spremembe vključene v svoje programe, vsi so rekli, da bodo ZDA aktivno sodelovale v teh pogajanjih, zdaj pa se nam zdi, da se malo umikajo. Vprašanje ZDA v tem procesu in v Kobenhavnu izpostavljamo, kjer koli le lahko. Pred kratkim smo imeli sejo Delegacije za odnose z ZDA, videokonferenco, pripravljamo srečanje kongresnikov s poslanci iz EP in tudi tu poskušamo uvrstiti podnebne spremembe kot temo razgovorov. Znano pa je nekaj: Američani ne bodo znotraj nič zavezujočega sprejeli pred to konferenco. Vloženih imajo več zakonskih predlogov in tudi ti so skorajda na meji tega minimuma, kar moramo doseči. Nihče na njihovi strani si ne upa zagotoviti, kaj bo možno doseči. Glede vloge ZDA se je skepticizem precej povečal. Moje osebno mnenje je, da smo lahko uspešni le, če bo predsednik osebno zastavil svoje ime, dal neko obljubo in tako omogočil pogajalskemu procesu, da se premakne. Mislim, da si nihče drug ne bo upal prevzeti te vloge.«

Dr. Romana Jordan Cizelj je glede predloga, da bi tudi Bosno in Hercegovino ter Albanijo uvrstili v tokratni zakonodajni postopek za odpravo vizumov, poudarila, da ti državi uživata vso politično podporo v ELS in da v ELS je politična volja, da se tudi ti državi temu pridružita, vendar pa je za to potrebno, da so izpolnjeni vsi ustrezni pogoji.

Na vprašanje o sodelovanju z ustreznimi slovenskimi institucijami je odgovorila, da je bilo to sodelovanje z nekaterimi vzpostavljeno že v preteklem mandatu in da določena srečanja, npr. s stalnim predstavništvom Slovenije v Bruslju, potekajo, da je bilo to sodelovanje dobro vzpostavljeno, vendar pa to ni dovolj. »Kljub temu pa moramo imeti stike tudi s predstavniki ministrstev. To sodelovanje pa je res zelo zelo šibko. Slovenija npr. kandidira za sedež energetske agencije zelo resno, ampak moram povedati, da o tem nimam nobene informacije, in to je slabo,« je opozorila poslanka.

O reševanju hrvaškega problema je izpostavila, da se za to zanimajo posamezni poslanci EP, ki so zainteresirani za te teme, medtem ko širše razprave ne potekajo.

Ob sprejetju lizbonske pogodbe na Irskem je povedala, da postopek te pogodbe kaže, »da v Evropi sprejemamo različnost, pravno državo, strpnost in da delujemo zelo transparentno. To pozitivno evropsko misel moramo zelo skrbno negovati.« Izpostavila je na nevarnost, ki jo vidi v dnevnem redu prihodnjega plenarnega zasedanja, in sicer o medijskem pluralizmu v Italiji. »Če bomo delali tako, da bomo evropske teme skoncentrirali in problematizirali posamezne države članice, potem bomo v teh državah članicah krepili skepticizem.« Ob tem je izpostavila, da je svoboda obveščanja in preprečevanje medijskih monopolov res evropska tematika in da Evropa mora za to poskrbeti. Ne strinja se pa, da problematizirajo eno državo članico, v tem primeru le Italijo. Podobne težave imajo namreč tudi v drugih državah.

Novinarska konferenca pred zasedanjem EP, Hiša Evropske unije v Ljubljani, 16. 10. 2009: dr. Romana Jordan Cizelj, Zoran Thaler, Tanja Fajon, Ivo Vajgl	Novinarska konferenca pred zasedanjem EP, Hiša Evropske unije v Ljubljani, 16. 10. 2009: dr. Romana Jordan Cizelj, Zoran Thaler, Maja Kezunovič Krašek
Novinarska konferenca pred zasedanjem EP, Hiša Evropske unije v Ljubljani, 16. 10. 2009: dr. Romana Jordan Cizelj, Zoran Thaler, Tanja Fajon	Novinarska konferenca pred zasedanjem EP, Hiša Evropske unije v Ljubljani, 16. 10. 2009: dr. Romana Jordan Cizelj