Vsako leto 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč. Ekološki forum in Odbor za okolje in prostor, katerega predsednica je dr. Romana Jordan Cizelj, pri Strokovnem svetu SDS opozarjata, da pasivnost na področju urejanja prostora in okolja povzroča dolgoročno škodo.

Mokrišča so zelo pomembni ekosistemi, visoke naravovarstvene vrednosti, z raznovrstnimi, posebej prilagojenimi rastlinami in živalmi.  Opravljajo ključno nalogo za ohranjanje življenja človeka in narave. Pomembna so v procesu kroženja vode v naravi in opravljajo vitalne funkcije ohranjanja okolja, npr. prečiščevanje vode, napajanje vodonosnikov, obramba pred poplavami, zadrževanje usedlin in hranilnih snovi, varovanje pred erozijo in utrditev obal. So vir pitne vode in hrane, dajejo osnovo za kmetijsko pridelavo in živinorejo, omogočajo rekreacijske dejavnosti ter so družbenega in kulturnega pomena. Poleg tega pa ohranjajo visoko biotsko raznovrstnost in dajejo življenjski prostor mnogim ogroženim živim bitjem.

V Sloveniji smo identificirali izredno veliko (3525) lokacij mokrišč, ki pokrivajo 35.650 hektarov površine (356,5 km2). Če upoštevamo še poplavna področja je površina še bistveno večja, obsega površino okrog 98.760 hektarjev. Izmed številnih mokrišč v Sloveniji so mednarodno pomembna mokrišča Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero. Ne smemo pa zanemariti rezervata Škocjanski zatok pri Kopru in številna druga mokrišča. Mnoga mokrišča v svetu in Sloveniji so zmeraj bolj ogrožena zaradi številnih posegov ljudi,  ki jih osušujejo za pridobitev stavbnega ali kmetijskega zemljišča. Hkrati se povečuje onesnaženost voda, tal in zraka kar dodatno ogroža obstoj biotske raznovrstnosti na mokriščih.

Mokrišča so kot naraven ekosistem varovana v okviru mednarodne Ramsarske konvencije, ki je bila podpisana 2. februarja 1971. Slovenija jo je podpisala leta 1992. Ramsarska konvencija kot prva konvencija na tem področju omogoča zavarovanje in upravljanje s temi področji po načelih trajnostnega razvoja. Z obeleževanjem tega dne želimo opozoriti na celostno razmišljanje o povodjih in njihovih sestavnih delih ter na posege v mokrišča. S spreminjanjem povodij namreč lahko vplivamo na zemljo, vodo, zrak, rastline in živali. Priča smo številnim katastrofalnim neurjem, poplavam, plazovom. Večina ljudi se ne zaveda, da mokrišča predstavljajo ključen prostor za blažitev poplav, saj uravnavajo količino in čas zadrževanja vode ob vodotokih. Velikokrat imamo, zaradi nepoznavanja njihovih funkcij v okolju, do njih celo negativno stališče. V SDS se zavedamo pomena mokrišč, ki lahko zadržujejo visoke vode, porabljajo ogljikov dioksid, vežejo in razgrajujejo škodljive snovi in blažijo podnebna nihanja. Menimo, da je potrebno z mokrišči ravnati strokovno, z upoštevanjem vseh dejavnikov, vključujoč možnost gospodarjenja z mokrišči. Mokrišča pokrivajo velik del Slovenije in morajo biti vključena v celovito upravljanje z vodami.
Slovenska demokratska stranka postavlja varovanje okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti kot prioriteto za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Zavedamo se, da z nepravilnimi in nenadzorovanimi posegi v okolje povečujemo ranljivost narave in izpostavljenost naravnim nesrečam, zato se zavzemamo za celovito obravnavo posegov v okolje, kar naj prvenstveno zajema skrb za okolje, zdravje in kvaliteto življenja, trajnostno potrošnjo in produkcijo, panoge, ki intenzivno spreminjajo okolje (kmetijstvo, transport, energetika in turizem).
Ob tej priložnosti apeliramo na Vlado RS, Ministrstvo za okolje in prostor RS ter vse, ki odločajo na lokalni ravni k doslednemu izvajanju strategij in zakonodaje na področju urejanja prostora. Finančni učinki ne-varovanja, prodaje ali izsušitve mokrišč so le kratkoročno pozitivni. Mokrišča v zaledju velikih mest, kakor Ljubljana in Barje, so v zadnjem obdobju postala polje izjemnega zanimanja nepremičninskih podjetij. Poceni zemljišča na območju mokrišč zagotavljajo hitre in vedno višje dobičke. Takojšnje posledice takšnih posegov pomenijo trajno uničenje lokalnih ekosistemov, ki so nenadomestliv člen v celotnem sistemu. Negativne posledice enostranskih koristi se prenašajo na širše področje in povzročajo postopno in neustavljivo izumiranje ekosistemov na širšem območju, ne da bi v ta okolja neposredno posegali. Podobno je tudi v številnih primerih infrastrukturnih posegov in umeščanju komunalnih objektov in sistemov v prostor mokrišč. Dolgoročno pomenijo posegi v mokriščih resno ogrožanje življenja ljudi in povečanje izpostavljenosti naravnim nesrečam. Sanacije posledic tega zahtevajo neskončna finančna sredstva, izguba življenj pa je neprecenljiva. Številni primeri okoljsko zavednih in gospodarsko naprednih držav EU nam kažejo, da trajnostno upravljanje z mokrišči predstavlja poleg naravovarstvenega tudi velik gospodarski potencial. V kriznih časih je razumevanje teh dejstev zelo pomembno. Zaradi neodgovornega dela vlade iz dneva v dan izgubljamo razvojne potenciale posameznikov in podjetij! Zaradi pasivnosti na področju upravljanja s prostorom in okoljem so številni ekosistemi uničeni in jih, ne glede na vložena sredstva, ne moremo več vzpostaviti in oživiti.
Zato naj bo dan mokrišč ponovno priložnost, da razmislimo o svojih dejanjih, željah in si predstavljamo sliko prihodnosti (picture of the future). Ne želje, napisane na papirju, ampak dejanja kažejo zavezanost k trajnostnemu razvoju. Spoštovanje narave in okolja ne pomeni samo okoljevarstveno, temveč tudi širšo družbeno odgovornost, za katero pa iz dneva v dan bolj ugotavljamo, da je osnova za konkurenčen gospodarski razvoj.

Ekološki forum
Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS