Dr. Romana Jordan, poslanka 2000-2014, arhiv

slovenskoenglish
Domov » Dr. Jordan Cizelj za enako zastopanost raziskovalcev v EU

Napovednik

<< december 2021 >>
ned pon to sre čet pet sob
   
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
 
rss - novice










Dr. Jordan Cizelj za enako zastopanost raziskovalcev v EU

08.06.2011 

Poslanci so na rednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu danes, 8. 6. 2011, glasovali o poročilu o vmesni oceni Sedmega okvirnega programa za raziskave in ga tudi sprejeli. V razpravi o njem je v ponedeljek sodelovala tudi slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj.


Sedmi okvirni program je začel veljati po dveh širitvah EU, ko se je integraciji priključilo 12 novih držav članic. Širitev pa ni pomenila le geografskih sprememb, temveč je povečala tudi raznolikost v Uniji. Ob tem je dr. Romana Jordan Cizelj zastavila vprašanji: »Ali okvirni program ustrezno vključuje te raznolikosti in ali je okvirni program oblikovan tako, da pospešuje raziskovalno odličnost enakovredno v celotni Evropski uniji?«

Revizija sedmega okvirnega programa namreč kaže določene vzorce, ki vzbujajo dvom. Slaba je namreč udeležba znanstvenikov z nekaterih območij Unije, predvsem je majhna tudi prisotnost iz manj razvitih regij ter iz držav, ki so se pridružile EU v 2004 in kasneje. Prav tako so raziskovalci iz manjših držav članic zelo slabo prisotni kot koordinatorji projektov.

Dr. Jordan Cizelj je izpostavila dejstvo, da je kot pojasnilo za tako stanje doslej dobila odgovor, da je v okvirnem programu glavni kriterij izbire raziskovalna odličnost. »To navaja na sklep, da je v regijah, ki so zelo slabo prisotne v projektih, slaba kakovost raziskovalnega dela. Take ocene ni možno postaviti arbitrarno, zato pozivam Komisijo, da opravi študijo vzrokov zelo različne geografske porazdeljenosti projektov in koordinatorstva,« je izpostavila poslanka. "V interesu držav članic, ki zaostajajo za raziskovalno odličnostjo EU, je, da izkoristijo sredstva evropskih strukturnih skladov za krepitev svojega znanstveno-raziskovalnega sektorja. Ta možnost mora ostati tudi v prihodnji finančni perspektivi. Vendar morajo biti strukturna sredstva uporabljena le znotraj držav članic, ki jim pripadajo. Ideje, da bi se prelivala iz manj razvitih držav v bolj razvite, npr. pri izgradnji raziskovalne infrastrukture, so nesprejemljive, ker bi se razkorak med regijami tako le še povečal,« je opozorila dr. Romana Jordan Cizelj.

Poslanka upa, »da bo Komisija znala pregnati dvome glede enake zastopanosti raziskovalcev in koordinatorjev iz različnih regij in držav EU, seveda ob upoštevanju, da je izpolnjen pogoj znanstvene odličnosti.«
Evropska komisarka za raziskave je napovedala, da bo Komisija 30. novembra letos pripravila nove načrte za financiranje okvirnih programov, kjer moramo biti pozorni tudi na kriterij enake zastopanosti.

Okvirni raziskovalni programi EU so mehanizmi, ki služijo kot promotorji in spodbujevalci znanstveno-raziskovalnega dela v EU. Na zahtevo EP je Komisija pripravila vmesno oceno Sedmega okvirnega programa. EP je najprej obravnaval poročilo o poenostavitvi raziskovalnih okvirnih programov, nato pa tudi poročilo o reviziji Sedmega okvirnega programa. Komisija je februarja 2011 objavila Zeleno knjigo o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU, ki služi kot priprava na oblikovanje Osmega okvirnega programa in je že v obravnavi v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko v EP.



deli
« nazaj ↑ na vrh