Dr. Romana Jordan Cizelj in drugi evropski poslanci so po poletnem predahu ponovno pričeli z delom v Evropskem parlamentu. Na zasedanju Odbora za industrijo, energetiko in raziskave (ITRE) so razpravljali o cenah telekomunikacijskih storitev, o evropskem proračunu in evropskem raziskovalnem programu za obdobje 2014-2020 ter  učinkovitosti oblikovanja skupnega evropskega energetskega trga. Evropska poslanka ob tem ni mogla mimo primerjave slovenske z evropsko politiko. Sprašuje se, »ali se v slovenskem Državnem zboru sploh razpravlja o podobnih življenjskih temah,« in dodaja, da slovenske »politike ne bodo spremenili politiki, spremenili jo bodo resni in odgovorni volivke in volivci.«

Ta zadnji teden v avgustu kar ne morem mimo primerjave slovenske z evropsko politiko. Na zasedanju Odbora za industrijo, energetiko in raziskave (ITRE) smo ves dopoldan in popoldan posvetili vsebinskim vprašanjem. Razpravljali smo o cenah telekomunikacijskih storitev in o tem, ali bi morali sprejeti dodatno zakonodajo za nižje cene čezmejnih telefonskih pogovorov, prenosa podatkov in pošiljanja besedil. Glede na to, da pripravljamo evropski proračun za leta 2014 do 2020 in evropski raziskovalni program za isto obdobje, smo se seznanili tudi s težavami, s katerimi se spopadajo ključne spodbujevalne tehnologije v Uniji. Skušali smo odgovoriti na vprašanje, s katerimi političnimi ukrepi bi omogočili obstoj teh tehnologij v Uniji, saj bi s tem na svojih tleh obdržali številna delovna mesta. Predstavnica Evropske komisije nas je seznanila z oceno, kako učinkoviti smo pri oblikovanju skupnega evropskega energetskega trga in tudi v tem primeru je bila zanimiva razprava o tem, kaj vse še moramo postoriti na evropskem nivoju, da bo notranji trg zaživel tako, da bo pokazal pozitivne učinke za potrošnike, tudi za slovensko gospodarstvo in slovenska gospodinjstva.

Pri tem pa seveda pomislim na slovensko politiko in se vprašam, ali se v slovenskem Državnem zboru sploh razpravlja o podobnih življenjskih temah. Pomislim na časopisne naslove letošnjega poletja in se razen novic o rebalansu proračuna za leto 2011 in pripravi proračunov za leti 2012 in 2013 ne domislim ničesar, kar bi se obravnavalo kot vsebinsko politično vprašanje. Ničesar, kar bi bilo povezano z boljšim življenjem naših državljank in državljanov. Vse same politične teme: ugibanje o predčasnih volitvah, iskanje novega predsednika vlade (in seveda pojasnjevanje, zakaj to ne bi smel biti Janez Janša), korupcija pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad, odstop Katarine Kresal, novi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, novi ministri...

Seveda mi lahko kdo očita, da primerjam jabolka in hruške, kajti delo odbora se razlikuje od tem, ki so izpostavljene v medijih. Zato pomislim še na to, kaj je o evropskih politikah medijsko izstopalo v vročih avgustovskih dneh. To so bila predvsem vprašanja, povezana s finančno-gospodarsko krizo, z možnostmi za krepitev evropskega gospodarstva in stabiliziranjem razmer v Grčiji, na Portugalskem, Irskem, v Italiji. Podan je bil predlog o evropskem finančnem ministru, pa razmišljanja o uravnoteženi davčni politiki znotraj evro območja. Tudi v naših medijih je bilo zelo poudarjeno francosko-nemško sodelovanje in predlog Sarkozyja in Merklove o evropski gospodarski vladi, pa o tem, da naj bi zapisali zavezo o največjem dopustnem primanjkljaju v ustave držav članic EU. Predlagala sta tudi, da naj bi razmislili o uvedbi davka na finančne transakcije, tesnejšem povezovanju pri davčni politiki in pri pripravi proračunov.

Razlika je očitna. Medtem pa se Slovenija vsak dan zadolži za novih 5 milijonov evrov, skupno zadolževanje je letos doseglo že 3 milijarde evrov. Politike ne bodo spremenili politiki, spremenili jo bodo resni in odgovorni volivke in volivci.

Dr. Romana Jordan Cizelj