»Politika ne sme zlorabljati jedrske energije za ideološke namene, industrija mora prevzeti del odgovornosti pri izobraževanju in ohranjanju visoke varnostne kulture, mediji pa morajo predstavljati jasno sliko naših družbenih potreb," je v četrtek, 18. novembra 2010, v Bruslju na delavnici mreže za jedrske komunikacije NucNet Prihodnost jedrskih komunikacij: točnost, transparentnost in javno mnenje opozorila glavna govornica, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj.

Dr. Romana Jordan Cizelj je v svojem uvodnem govoru poudarila pomen jedrskih komunikacij, »ki ne predstavljajo zgolj dela prihodnosti jedrske energije, ampak so tudi nepogrešljivi del prihodnosti varne oskrbe z energijo." Izrazila je zadovoljstvo, da smo v Evropi spoznali, kako pomembna so energetska vprašanja za kakovost naših življenj: »Novi veter sprememb nas je pripeljal k sprejetju Lizbonske pogodbe, ki predstavlja pravno podlago za vzpostavitev skupne evropske energetske politike." Kot kažejo številne študije in ocene, se namreč danes zavedamo, da nam jedrska energija lahko daje odgovore na vprašanja glede podnebnih sprememb, varnosti oskrbe, trajnostnega razvoja in konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Jedrska energija bo tako ostala pomemben del naše prihodnje energetske mešanice. Dr. Jordan Cizelj je ob spominu na nesrečo v Černobilu poudarila, da mora le-ta predstavljati »priložnost, da se iz nje nekaj naučimo; ne pa, da bi zaradi nje prenehali z uporabo jedrske energije v miroljubne namene. Poleg tega, da se zavedamo tveganj uporabe jedrske tehnologije, moramo priznati njene prednosti in pozitivne učinke. Predvsem zato, ker so argumenti za jedrsko energijo danes veliko bolj očitni, močnejši in potrebnejši. Jedrska energija je namreč praktično brez CO₂, uporaba urana pa diverzificira našo odvisnost od uvoza.«

Državljane Evrope še vedno skrbijo ravnanje z jedrskimi odpadki, zloraba radioaktivnih materialov ter jedrska varnost. Prav tako ljudje pogosto trdijo, da nimajo dovolj znanja, in se pritožujejo glede pomanjkanja informacij. »Njihovih skrbi ne smemo prezreti, saj je naša dolžnost, da ustrezno reagiramo. Ljudje si zaslužijo biti obveščeni na transparenten in pošten način, odgovornost za to pa nosijo energetski sektor, politika in mediji. Prav mediji imajo moč, da odločajo, kako in na kakšen način bodo poročali. Veliko se lahko naučimo od skandinavskih držav, kjer je javno mnenje glede uporabe in proizvodnje jedrske energije že dolgo časa pozitivno,« na to odgovarja poslanka.

 Dr. Romana Jordan Cizelj se je dotaknila tudi pomena razvoja evropske zakonodaje, ki mora zagotavljati visoke standarde varnosti. Evropski parlament je že v prejšnjem mandatu izrazil jasno mnenje glede jedrske energije in sprejel Direktivo o jedrski varnosti. Nedavno je Evropska komisija objavila predlog Direktive o upravljanju z jedrskimi odpadki. Dr. Romana Jordan Cizelj meni, da bo Parlament nadaljeval z razpravami, »ki bodo vodile do realne in ambiciozne politike, ki bodo zmanjšale strah pred jedrskimi odpadki in zavezale države članice k sprejetju ustreznih ukrepov.«

 V svojem nastopu je poslanka izpostavila tudi problem pomanjkanja ustreznih strokovnjakov ne samo na področju jedrske energije, ampak splošno na področju naravoslovnih in inžernirskih ved. »Tudi tukaj ključno vlogo igrajo politika, industrija in mediji. Politika ne sme zlorabljati jedrske energije za ideološke namene, industrija mora prevzeti del odgovornosti pri izobraževanju in ohranjanju visoke varnostne kulture, mediji pa morajo predstavljati jasno sliko naših družbenih potreb, da se bodo lahko mladi lažje odločili za poklic v tej stroki.«

Poleg poslanke je prisotne uvodoma nagovoril predsednik NucNet-a Andre Versteegh, v razpravi pa so sodelovali tudi predstavniki Združenja jedrske industrije iz Velike Britanije, predstavniki Evropske komisije - Skupnega raziskovalnega centra za energijo in predstavniki Svetovnega združenja jedrskih operaterjev.