Dr. Romana Jordan, poslanka 2000-2014, arhiv

slovenskoenglish
Domov » Posvet "Nizkoogljična prihodnost prometa v Evropi"

Napovednik

<< december 2019 >>
ned pon to sre čet pet sob
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
    
rss - novice










Posvet "Nizkoogljična prihodnost prometa v Evropi"

11.05.2012 

Dr. Romana Jordan (ELS, Slovenija), dr. Richard Seeber (ELS, Avstrija), Chris Davies (ALDE, Velika Britanija) in Linda McAvan (SD, Irska) so v torek, 8. maja 2012, v Evropskem parlamentu gostili posvet z naslovom "Nizkoogljična prihodnost prometa v Evropi: vloga biogoriv in alternativnih goriv". Na njem so evropski poslanci svoja stališča izmenjali s predstavniki nevladne okoljske organizacije Transport&Environment, Evropskega združenja naftnih industrij (EUROPIA), Evropskega odbora za biodizelsko gorivo in Evropske komisije.


Evropska unija (EU) je sprejela ambiciozne podnebne cilje, del le-teh se nanaša tudi na prometni sektor. V strateškem dokumentu "Časovni načrt za prehod v nizkoogljično gospodarstvo EU do leta 2050" je EU določila mejnike za 20-29 % zmanjšanje emisij v prometu do leta 2030 in za 54-67 % do leta 2050. Direktiva o obnovljivih virih energije določa 10 % delež obnovljivih goriv v prometu do leta 2020, direktiva o kakovosti goriv pa nalaga obvezujoč cilj 6 % zmanjšanja ogljika pri gorivih do leta 2020. Poleg podnebnih ciljev se EU spopada z energetskimi izzivi, saj približno 50 % vseh potreb po energiji Evropa pokrije z uvozom.

Za doseganje nizkoogljične prihodnosti v prometu se kot možna rešitev omenja uporaba biogoriv oz. alternativnih goriv (na primer biturmenskega peska), pri čemer bo potrebno najti ustrezno ravnovesje med varovanjem okolja ter zagotavljanjem varne in poceni oskrbe z energijo.

Udeleženci posveta so se osredotočili na tri vprašanja, in sicer: kakšna bo vloga nekonvencionalnih goriv v luči podnebnih sprememb in varne energetske oskrbe, kakšni bi morali biti ukrepi za spodbujanje potrebnih investicij in morebitni stroški za industrijo in na kakšen način se bo EU spopadla s problemom posredne spremembe rabe zemljišč zaradi proizvodnje biogoriv (ILUC).

Po ocenah nevladnih organizacij se bo zaradi biogoriv, ki se pridobivajo iz oljnic, sladkornega trsa, sladkorne pese, pšenice, koruze in soje, povečala raba kmetijskih zemljišč. Spreminjanje namembnosti gozdov in travnatih površin v polja in nasade za proizvodnjo biogoriv pa bi lahko povzročilo dodatne izpuste ogljika, ki je sedaj vezan v rastlinah.

Evropsko združenje naftnih industrij (EUROPIA) ocenjuje, da bodo naftni proizvodi ostali eden poglavitnih virov v prometnem sektorju do leta 2030. Približno 10-12 % surove nafte v Evropo uvažamo, zato moramo po njihovem mnenju upoštevati globalni kontekst povpraševanja po nafti. Na dolgi rok, do leta 2050, bo nafta še vedno del energetske mešanice, vendar se bo delež ogljika v nafti zaradi energetsko učinkovitejše proizvodnje postopoma zmanjševal. Potrebne bodo velike investicije zaradi prestrukturiranja, okoljski ukrepi pa bodo morali biti v ravnotežju z ekonomsko izvedljivostjo. V prihodnje bo ključno vlogo igralo zagotavljanje dostopa do varne in stroškovno učinkovite energetske oskrbe po cenah, ki bodo sprejemljive za potrošnika.

Evropska komisija je poudarila, da potrebujemo boljšo metodologijo, ki bo določala razmerje med fosilnimi gorivi in biogorivi ter hkrati razlikovala med kakovostnimi in slabimi gorivi. Na tak način bo možen prehod na čistejša goriva višje kakovosti, ki bodo zagotavljala varno energetsko oskrbo. Komisija že pripravlja novo oceno vpliva. Pri pojavu uhajanja ogljika zaradi posredne spremembe rabe zemljišč (ILUC) pa bo tudi po njenem mnenju potrebna večja previdnost.

Poslanci Evropskega parlamenta, ki so gostili posvet, so poudarili zavezanost visokim okoljskim standardom in zagotavljanju energetske varnosti. Prepričani so, da se mora okoljska zakonodaja dosledno izvajati, upoštevati pa je treba tudi kontekst aktualne gospodarske krize.

deli
« nazaj ↑ na vrh