Dr. Romana Jordan o sprejetju načrta za nizkoogljično EU
01.02.2012V torek, 31. januarja 2012, so poslanci v Odboru za okolje, javno zdravje in varno hrano (ENVI) v Evropskem parlamentu glasovali o Časovnem načrtu za prehod EU v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050. Dr. Romana Jordan, ki je bila za ta strateški dokument poročevalka za skupino Evropskih ljudskih strank (ELS/EPP), se je med drugim zavzela za izboljšave sistema ETS in proti spreminjanju že sprejetih podnebno-energetskih ciljev do leta 2020.
Dr. Romana Jordan je takole komentirala sprejetje poročila: »V EU se že tretje leto spopadamo s finančno in gospodarsko krizo, ki ne pojenja, temveč se še stopnjuje. Ob skrbi za konkurenčnost gospodarstva in delovna mesta ne smemo prezreti ambicije, da se do leta 2050 razvijemo v trajnostno družbo. Za uspešen prehod v nizkoogljično gospodarstvo moramo upoštevati trenutno slabo zdravje našega gospodarstva. Potrebno mu je zagotoviti stabilnost in mednarodno primerljivost. V Evropskih ljudskih strankah (ELS/EPP) podpiramo Časovni načrt 2050, ki ga je pripravila Evropska komisija. Smo za izboljšave sistema ETS ter za postavitev mejnikov o zmanjševanju izpustov do leta 2050. Ne podpiramo pa hitrih sprememb sistema za trgovanje z izpusti (ETS) in ne podpiramo sprememb že sprejetih podnebno-energetskih ciljev do leta 2020. Negotovosti za postavitev pravno zavezujočih ciljev do leta 2030 in kasneje so trenutno še prevelike. Pričakujem, da bo poročilo Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju v teh ključnih točkah izboljšano in bližje realnemu stanju.«
Časovni načrt za nizkoogljično gospodarstvo je pravzaprav ocena prednosti in slabosti tovrstnega prehoda. Namesto obvezujočih dolgoročnih zavez so v načrtu postavljeni mejniki za zniževanje emisij toplogrednih plinov, ki služijo kot orientacijske točke investitorjem za nizkoogljične tehnologije in zeleno rast. Na ta način načrt služi tudi za osnovo za oblikovanje politik. Evropsko gospodarstvo naj bi do leta 2050 postalo manj obremenjujoče za podnebje in okolje in energetsko gospodarnejše, pri čemer so ključnega pomena energetski, industrijski, prometni, stanovanjski in storitveni sektor ter kmetijstvo. Eden izmed uspešnejših področij je na primer zmanjševanje emisij CO2 iz novih osebnih avtomobilov, kjer povečanje učinkovitosti porabe goriva zmanjšuje stroške, cene novih avtomobilov so se znižale.
Evropski parlament se je zavzel za to, da bi ETS, ki je eden izmed najpomembnejših mehanizmov za dosego tega cilja, dejansko usmerjal in pospeševal zelene investicije z najmanjšimi možnimi stroški. Trenutno sistem ETS ne izpolnjuje svoje naloge, predvsem zaradi gospodarske in finančne krize, ko prihaja do presežka pravic, cena ogljika pa je nizka.
Z razvijanjem in uveljavljanjem novih tehnologij ter vlaganjem v nizkoogljično infrastrukturo bo Evropska unija konkurenčnejša tudi v mednarodnem okviru. Za to pa je nujno potreben globalni pravno zavezujoč podnebni dogovor, ki bo zagotovil, da ne bi prišlo do uhajanja ogljika, torej selitve proizvodnje v države z nižjimi proizvodnimi stroški. Eden izmed pomembnih ciljev časovnega načrta je tudi večja varnost preskrbe z energijo ter zmanjšanje odvisnosti od uvoza in s tem povezanih stroškov.
Časovni načrt za nizkoogljično gospodarstvo je pravzaprav ocena prednosti in slabosti tovrstnega prehoda. Namesto obvezujočih dolgoročnih zavez so v načrtu postavljeni mejniki za zniževanje emisij toplogrednih plinov, ki služijo kot orientacijske točke investitorjem za nizkoogljične tehnologije in zeleno rast. Na ta način načrt služi tudi za osnovo za oblikovanje politik. Evropsko gospodarstvo naj bi do leta 2050 postalo manj obremenjujoče za podnebje in okolje in energetsko gospodarnejše, pri čemer so ključnega pomena energetski, industrijski, prometni, stanovanjski in storitveni sektor ter kmetijstvo. Eden izmed uspešnejših področij je na primer zmanjševanje emisij CO2 iz novih osebnih avtomobilov, kjer povečanje učinkovitosti porabe goriva zmanjšuje stroške, cene novih avtomobilov so se znižale.
Evropski parlament se je zavzel za to, da bi ETS, ki je eden izmed najpomembnejših mehanizmov za dosego tega cilja, dejansko usmerjal in pospeševal zelene investicije z najmanjšimi možnimi stroški. Trenutno sistem ETS ne izpolnjuje svoje naloge, predvsem zaradi gospodarske in finančne krize, ko prihaja do presežka pravic, cena ogljika pa je nizka.
Z razvijanjem in uveljavljanjem novih tehnologij ter vlaganjem v nizkoogljično infrastrukturo bo Evropska unija konkurenčnejša tudi v mednarodnem okviru. Za to pa je nujno potreben globalni pravno zavezujoč podnebni dogovor, ki bo zagotovil, da ne bi prišlo do uhajanja ogljika, torej selitve proizvodnje v države z nižjimi proizvodnimi stroški. Eden izmed pomembnih ciljev časovnega načrta je tudi večja varnost preskrbe z energijo ter zmanjšanje odvisnosti od uvoza in s tem povezanih stroškov.
deli
Tweet |
« nazaj | ↑ na vrh |