Dr. Romana Jordan, poslanka 2000-2014, arhiv

slovenskoenglish
Domov » O sporazumu ACTA zahtevamo mnenje strokovne avtoritete

Napovednik

<< julij 2020 >>
ned pon to sre čet pet sob
   
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
 
rss - novice










O sporazumu ACTA zahtevamo mnenje strokovne avtoritete

01.03.2012 

Dr. Romana Jordan za oddajo Evropski premislek na TV SLO 3: "Tisti politiki, ki so se opredelili proti sporazumu ACTA, še preden so slišali mnenje stroke, so sledili glasu ulice in ne notranjemu glasu, da naj storijo to, kar je potrebno, in ne tistega, kar je lažje."


 
VIR: Evropski premislek. RTV SLO 3.


V Sloveniji potekajo siloviti protesti proti sporazumu ACTA, hkrati so bili moteni dostopi do spletnih strani ene od bank, vlade ter do nekaterih političnih strank. Pritisk javnosti je ogromen, in namenjen temu, da politika, ki je odvisna od javnega mnenja, popusti. Čim hitreje tem bolje.

Toda če se postavim v kožo matere, gospodinje ali uslužbenke, je zame pomembna vsebina in ne hitrost. Zanima me, kaj je ACTA, kaj prinaša, kaj so njene dobre in kaj slabe strani. Zanima me, ali so grožnje o tem, da bo nekdo nadziral vsak moj pritisk na računalniško ali telefonsko tipko, resnične ali so le plod domišljije. Zanima me vprašanje, komu verjeti. Zato si želim širše razprave in argumentirane izmenjave stališč. ACTA je mednarodni sporazum, ki naj bi zaščitil intelektualno lastnino.

EU je po inovativnosti 4. na svetu. Pred nami so le ZDA, Japonska in Koreja. To pomeni, da smo ustvarjalni, da proizvedemo veliko unikatnih storitev in izdelkov. To pa tudi pomeni, da smo zakladnica idej, ki nam jih lahko ukradejo drugi in jih prodajajo za svoj lasten račun. Po ocenah Evropske komisije to stane evropsko gospodarstvo vsaj 8 milijard evrov letno. Če vas to ni motilo v času razcveta, pa bi morali biti na tovrstno ravnanje toliko bolj občutljivi sedaj, ko se države članice in njihova gospodarstva komajda otepajo krize. Podjetja po Evropi hitreje propadajo kot se rojevajo. Čedalje več je brezposelnih. Še zlasti ranljivi sta mlajša in starejša generacija. Vsak tak izdelek pa pomeni seveda izgubljena delovna mesta v državah, kjer je bil originalni izdelek razvit. Zame je vprašanje ponarejanja preprosto vprašanje, ali dovolimo ponarejanje ali ne. Bomo nagradili tistega, ki dela in ustvarja ali tistega, ki se znajde na etično sporen način ...

Hkrati pa skriva to vprašanje tudi varnostno komponento. Ali veste, da je kar okrog 10 odstotkov vseh zdravil v svetovni trgovini ponarejenih. Sama želim biti prepričana, da je deklaracija na zdravilu, ki ga uporabljam, resnična. Da so njegove sestavine prave in pravilnem razmerju. Da kakovost ustreza blagovni znamki. Ko človek potrebuje zdravilo, je telo v slabši kondiciji. Njegov imunski sitem verjetno okrnjen. Ponarejeno zdravilo slabše kakovosti lahko povzroči veliko škode. To je etično močno sporno. Še zlasti pa dejstvo, da se največ ponarejenih zdravil proda v najrevnejše države in torej najrevnejšemu prebivalstvu tega sveta.

Nisem govorila o sporazumu ACTA, temveč o tem, kaj naša družba potrebuje. Kot ustvarjalci potrebujemo zaščito intelektualne lastnine, kot potrošniki varnost, da kupujemo resnično izdelke, kot je označeno na njihovih deklaracijah, potrebujemo zasebnost in zaščito človekovih pravic, svobodno rabo interneta brez nadzora s posegi v našo zasebnost in nihče nas ne sme neupravičeno odklopiti z interneta.

Evropska komisija zatrjuje, da so omenjeni strahovi glede ACTE odveč. Zaradi številnih dvomov pa bomo v Evropskih ljudskih strankah (ELS) zahtevali, da se o tem izreče tudi nedvoumna strokovna avtoriteta - to je Evropsko sodišče. Šele nato bomo lahko verodostojno mnenje zavzeli tudi politiki. Tisti, ki so se opredelili, še preden so slišali mnenje stroke, so sledili glasu ulice in ne notranjemu glasu, da naj storijo to, kar je potrebno, in ne tistega, kar je lažje. 

dr. Romana Jordan



deli
« nazaj ↑ na vrh