Izguba biotske raznovrstnosti je velik izziv za Evropo, saj približno eni četrtini vseh vrst grozi izumrtje, 88 % staležev rib je prekomerno izkoriščenih. Poleg okoljskega vidika ima biodiverziteta tudi gospodarsko vrednost. Zaradi izgubljanja biotske raznovrstnosti se povečujejo stroški gospodarskih subjektov v sektorjih, ki so neposredno odvisni od ekosistemskih storitev ter dolgoročne razpoložljivosti in pestrosti naravnih virov. Inovacije, ki temeljijo na naravi, imajo velik potencial za ustvarjanje novih znanj in spretnosti, delovnih mest in poslovnih priložnosti.

Zato si je Evropska unija zadala cilj zaustavitve biotske raznovrstnosti do leta 2020, do leta 2050 pa zaščito in obnovo ekosistemov ter ekosistemskih storitev. Tudi na globalni ravni potekajo mednarodna pogajanja o zaščiti biotske raznovrstnosti, kjer so sprejeti splošni cilji, podpisnice pa so se zavezale, da bodo pripravile podrobne nacionalne akcijske načrte za izvedbo zastavljenih ciljev.

Odbor ITRE je Komisijo opozoril, da so bili energetski in prometni koridorji opredeljeni že v predlogu svežnja o evropski infrastrukturi, zato  je Komisijo pozval, naj pospeši pripravo strategije o zeleni infrastrukturi. Potrebno je okrepiti sinergije med projekti na področju energetike, prometa in informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij ter tako omejiti negativne učinke na biotsko raznovrstnost. Sredstva iz evropskega proračuna je treba namensko usmerjati v ukrepe, ki bodo pomagali ohranjati biodiverziteto. Odbor je izpostavil tudi pomen vlaganj v raziskave in razvoj. Več moramo vlagati v raziskave na področju biotske raznovrstnosti, kar bo omogočilo boljše razumevanje tega koncepta ter na podlagi inovativnih konceptov prispevalo k oblikovanju novih in boljših politik ter strategij upravljanja.

O končnem poročilu bo Evropski parlament glasoval na plenarnem zasedanju aprila letos.