Dr. Romana Jordan Cizelj, dr. Milan Zver in Lojze Peterle, evropski poslanci iz ELS (EPP), poročajo, da intenzivno spremljajo dogajanje  na področju medijske svobode v Evropi. Tako je pred dobrim mesecem EP sprejel Poročilo o javnih medijskih zavodih v digitalni dobi. Poročilo definira t.i. dualni medijski prostor, v katerem poleg vedno večjega števila privatnih medijskih hiš obstajajo tudi državni medijski zavodi, prav tako pa poudarja, da so močni in neodvisni javni medijski zavodi zelo pomembni za ohranjanje pluralnosti medijskega prostora, svobode izražanja in promocijo demokracije v Evropski uniji. Poročilo poudarja tudi pomembnost visoko kakovostnega novinarstva in vsebin, ne glede na njihov komercialni aspekt in ne glede na politične vplive. V vseh dosedanjih razpravah o medijski pluralnosti v parlamentu so bila poudarjena splošna načela delovanja medijskega prostora, ki mora posamezniku omogočiti objektivno informiranost.

Slovenski medijski prostor je po njihovem mnenju dokaj asimetričen.  »Tako po lastništvu, politični usmeritvi in vplivu je bolj levo usmerjen. Različne mednarodne raziskave kažejo celo na padec medijske pluralnosti v Sloveniji v zadnjih dveh letih. RTV Slovenija je kot javni medijski zavod vsaj deloma zagotavljala ravnovesje. Njen status je še posebej občutljiv, saj ima velik vpliv, financirajo ga neposredno uporabniki in tudi zato je predmet nenehnih poskusov plenjenja.«

Prepričani so, da novi sprejeti Zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija) ne bo povečal pluralnosti medijskega prostora v Sloveniji: »Obstaja velika verjetnost, da se bodo privatizirali vitalni deli zavoda, torej tisti, ki so tržno bolj zanimivi in prinašajo več dobička, ki zaradi novega statusa zavoda ne bo šel v skupno blagajno. Tudi novinarji ne bodo več javni uslužbenci. Ob spremembah pogodb se bo novo vodstvo zlahka znebilo nekaterih urednikov in novinarjev iz političnih razlogov.«

V prejšnjem Zakonu o RTV Slovenija iz leta 2005 (ki je nastal v času desnosredinske vlade, in ki je bil po njihovem mnenju veliko bolj naklonjen medijski pluralnosti), je veliko večino članov nadzornega sveta zavoda določil državni zbor. »Sestava nadzornega sveta je tako odsevala sestavo državnega zbora, kar mu je dajalo demokratično legitimnost. Po novem Zakonu se bo število članov nadzornega odbora zmanjšalo in ta bo posledično manj pluralen. V njem bo več predstavnikov tako imenovane civilne družbe. Pri tem se postavlja elementarno vprašanje: zakaj so v njem predstavniki te nevladne organizacije, ne pa kakšne druge, tega zavoda in ne kakšnega drugega, ipd. Novi Svet, najvišji organ upravljanja, sestavljen po korporativnih in ne demokratičnih načelih bo dodatno, bolj prikrito, vnesel posebne politične interese v upravljanje RTV. Gre za novo politizacijo Sveta, ne pa za depolitizacijo. Poleg tega bo RTV dodatno izgubila poslovno in upravljavsko avtonomijo.«

Poslanci se zavedajo, da se morajo prilagajati trgu in zahtevam časa tudi javne ustanove, ki se krijejo iz uporabniških in davkoplačevalskih sredstev, pri čemer RTV ni izjema. »Je preveč inertna, v marsičem socialna ustanova, kjer ima službo, ne pa dela ogromno ljudi.«

Prepričani so: »S sposobnim menedžmentom lahko tudi ta ustanova dobro posluje, obenem pa je družbeno odzivna in služi občemu interesu; ne zgolj posebnim komercialnim interesom. Verjamemo tudi, da morajo evropska načela medijske pluralnosti spoštovati vse države članice EU, tudi Slovenija. In menimo, da novi zakon v marsičem krši ta načela. Zato upamo, da bodo slovenski državljani na referendumu 12. decembra glasovali PROTI novemu Zakonu.«