Predlagana direktiva je prvi skupni evropski zakonodajni dokument na področju ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Poslanci so v  poročilu podprli varnost in zaščito delavcev pred radioaktivnimi sevanji, prav tako so podprli določila, ki se nanašajo na več raziskav na tem področju, večji mednarodni nadzor, sodelovanje in čezmejno obveščanje, uporabo najboljše možne tehnologije, vlaganje v razvoj človeških virov in kompetentne regulativne organe.  Bistveno so okrepili zahteve za zagotavljanje zadostnih finančnih virov. Zahtevam v prvotnem predlogu direktive o zadostnih in razpoložljivih finančnih virih so namreč dodali še zahteve po namenski rabi, transparentnosti in nadzoru. V direktivo so uvedli načelo »onesnaževalec plača«.  Nad jedrskimi odpadki, ki so odloženi, se mora izvajati nadzor, hkrati pa mora biti omogočena  njihova morebitna nadaljnja uporaba (načelo povratnosti). Med pomembnimi določili, ki so jih poslanci podprli, je tudi možnost izvoza jedrskih odpadkov izven EU, vendar pod pogojem, da imajo te države enake varnostne standarde kot države članice EU.  Poslanci so glasovali proti predlogom o postopnem ukinjanju jedrske energije, novim časovnim rokom ter sklicevanju na nedavno jedrsko nesrečo na Japonskem v samih členih direktive.

Dr. Romana Jordan Cizelj, ki je kot poročevalka odgovorna za to temo v EP, je z rezultatom glasovanja zadovoljna in pravi, »da je vsaka stran nekaj pridobila in nekaj izgubila, kljub težkim pogajanjem z različnimi političnimi skupinami. Sedaj mora o predlogu direktive glasovati še Evropski parlament na svojem plenarnem zasedanju. Želim si, da bi tudi na tem glasovanju poročilo dobilo podporo velike večine poslank in poslancev. To bi bil namreč močan signal Svetu EU, da bi upošteval mnenje EP,  ki ima v postopku sprejemanja direktive le posvetovalno vlogo.«

Evropski parlament bo o končnem poročilu glasoval na plenarnem zasedanju 23. junija 2011.