V januarju smo MEP vstopili v 2. polovico 5-letnega mandata. Naše delo je organizirano tako, da se ob tej priložnosti organizacijska struktura in z njo povezane funkcije vzpostavijo znova. Najpomembnejše je ponovno glasovanje o predsedniku parlamenta. Tokrat smo imeli na voljo 3 kandidate: Nirj Deva - konzervativci, Diana Wallis - liberalci in socialist Martin Schulz. Izvoljen je bil slednji, kar pa ni bilo presenečenje. Že nekajkrat doslej je namreč prišlo do načelnega dogovora, po katerem je bil predsednik EP polovico mandata iz ene, drugo polovico mandata pa iz druge politične skupine. Pri tem gre pravzaprav za sposobnost pogovarjanja in dogovarjanja med politiki. V Sloveniji je dogovor mnogokrat označen kot nekaj slabega, npr. kot »gnili kompromis«, ljudje pa nepopustljivost in nepripravljenost sprejemati kompromise izpostavljajo izključno kot svojo dobro lastnost. Za demokratično politiko pa je značilna paleta različnih mnenj in večje število strank, od katerih ena sama nima večine. Delujoč demokratični politični sistem je le tisti, v katerem si politiki prisluhnejo, slišijo, spoštujejo, dogovorijo in dogovore uresničijo.

Na tak način je prvo polovico mandata EP predsedoval Jerzy Buzek, drugo polovico pa mu bo predsedoval Martin Schulz. Jerzy Buzek iz Evropskih ljudskih strank, ki jim pripada tudi SDS, je zaključil predsedovanje EP v velikem slogu. V vrednote, za katere se je boril že, ko je bila na Poljskem Solidarnost prepovedana, je iskreno verjel in jih je živel tudi kot politik na evropskem nivoju. Svoboda, demokracija in solidarnost zanj niso bile le besede, strpno si je prizadeval za uspešno, povezano in enotnejšo Evropsko unijo (EU). Upam, da bo Buzkovo delo nadaljeval tudi novi predsednik EP, socialist Martin Schulz. Glasovanje je bilo opravljeno hitro, tako smo se lahko takoj lotili bolj resnega in zahtevnega dela.

Razpravljali smo o spoštovanju evropskih vrednot v novi madžarski ustavi ter kako naprej po podnebni konferenci v Durbanu. Razpravljali in sprejeli smo zakonodajna dokumenta o zbiranju ter recikliranju odpadne električne in elektronske opreme ter o uporabi biocidov v Uniji. Zelo zanimiva je bila razprava o prioritetah danskega predsedovanja Svetu EU, ki je bila pravzaprav razprava o našem prihodnjem delu. Veseli me, da Danska izpostavlja »zeleno« komponento, torej trajnostni razvoj, a glavna teža vendarle ostaja na ukrepih za finančno trdnost in stabilnost ter gospodarsko rast. Izredno pomembni so bili zaključki srečanja na Vrhu v začetku decembra lani, ki jih je sprejelo 26 držav članic. Zaradi odsotnosti ene države članice poteka nadaljnji proces po medvladni metodi, kar pomeni usklajevanje med vladami, postopek je manj transparenten, že obstoječe evropske inštitucije in njihove zmogljivost niso izkoriščene, EP pa ima v celotnem procesu le tri opazovalce. S takšnim pristopom večina v EP ni zadovoljna. Zavzemamo se za skupnostno metodo in s tem za čim večjo uporabo obstoječega evropskega prava, že uveljavljenih postopkov in za večjo vlogo tako evropskega kot tudi nacionalnih parlamentov.

Izpostavim naj še, da bo letošnje leto ključno za oblikovanje večletnega evropskega proračuna 2014-2020. Kot kaže, bo zasnovan tako, da bo za črpanje finančnih sredstev v veliko večji meri kot doslej potrebna konkurenčnost. To je naloga, ki se je bo morala zavedati tudi Slovenija. Jasno bomo morali predstaviti, kateri naši projekti so tudi v evropskem interesu, hkrati bomo morali svoje okolje narediti bistveno bolj konkurenčno za investicije. Najti pa bomo morali tudi denar za sofinanciranje teh projektov.

Najprej pa moramo dobiti vlado s polnimi pooblastili, ki bo v evropskem političnem prostoru zastopala slovenske interese.

Dr. Romana Jordan Cizelj