»Pozivi za zavrnitev sporazuma ACTA so predvsem utemeljeni na strahu, da bo le-ta kršil človekove pravice in v tej smeri zahteval spremembo obstoječe evropske zakonodaje. To je pomembno strokovno in ne politično vprašanje. Zato lahko po mojem mnenju nanj ustrezno odgovori le nesporna strokovna avtoriteta, to je Sodišče EU. Žal mi je, da Evropski parlament s svojo odločitvijo ni počakal na odločitev sodišča, temveč je sporazum ACTA zavrnil tako, da je izrazil popolno nezaupanje komisarju De Guchtu (ALDE) in razvrednotil pomen Sodišča EU. Tako bomo še naprej brez instrumenta, ki bi omogočil prvi korak k mednarodnemu varstvu pravic intelektualne lastnine. Še naprej bomo izgubljali vsaj 8 milijard evrov letno, verjetno pa bo izguba vsako leto večja. To pomeni izgubo konkretnih delovnih mest, ki jih trenutno v Evropi še kako primanjkuje.

Nekateri v povezavi s sporazumom ACTA opozarjajo tudi na vprašanje zaščite avtorskih pravic znotraj EU. Postopek patentne zaščite je bil namreč do sedaj znotraj EU zapleten. Inovatorji so morali svoje patente prijaviti v vsaki državi članici posebej, spopadali so se z velikimi administrativnimi ter finančnimi ovirami. Prav ta teden pa naj bi  poslanci v Evropskem parlamentu po tridesetih letih poskusov sprejeli enotni patentni sistem, a se je glasovanje prestavilo na september.  Ta bo omogočil, da bodo izumitelji svoj izum patentirali le enkrat, pri čemer jim bo ta nudil varstvo pravic intelektualne lastnine v vseh sodelujočih državah članicah (Italija in Španija sta po lastni odločitvi izvzeti). Naj opozorim, da je to vprašanje povezano z učinkovitejšo zaščito intelektualne lastnine znotraj meja EU, nikakor pa to ne vpliva na zaščito intelektualne lastnine izven Evropske unije.«