Dr. Romana Jordan Cizelj je danes, 24. 11. 2010, na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu nastopila v razpravah o novi energetski strategiji in podnebnih spremembah. Izpostavila je potrebo po strateškem dokumentu razvoja energetike vsaj do leta 2050 ter zahtevala vztrajnost pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev na področju podnebnih sprememb, brez oddaljevanja od tretjih držav.

NOVA ENERGETSKA STRATEGIJA 2011─2020

Dr. Romana Jordan Cizelj je v razpravi opozorila na velik pomen energetike in našo odvisnost od energije ter ocenila, da je opredeljevanje razvoja energetike v EU do leta 2020 mnogo prekratko obdobje: »Če želimo uresničiti cilje na področju podnebnih sprememb in cilje trajnostne energetike, moramo oblikovati politični okvir mnogo bolj v prihodnost. Potrebujemo strateški dokument razvoja energetike v EU vsaj do leta 2050,« je opozorila poslanka.

Pri tem je izpostavila jedrsko energijo kot vedno bolj navzoč možen energetski vir prihodnosti tudi v Evropski uniji, v zvezi z njim pa na evropskem nivoju omenila vsaj tri naloge: »Z zakonodajnimi ukrepi moramo poskrbeti za varno razgradnjo jedrskih elektrarn ter odlaganje radioaktivnih odpadkov v skladu z načelom »onesnaževalec plača«. Z učinkovitimi in transparentnimi postopki moramo zagotoviti gradnjo novih elektrarn v skladu z najvišjimi možnimi varnostnimi standardi. To lahko storimo z uvedbo minimalnih evropskih standardov za odobritev in potrditev zasnov novih jedrskih elektrarn. Še več, razmisliti moramo o licenciranju določenih tipov jedrskih elektrarn na nivoju EU. Tako bi izkoristili sinergijo znanja ter pomagali državam, ki jedrsko energijo šele uvajajo, in državam z objektivno manjšimi upravnimi (regulatory) organi. In nenazadnje, v procese odločanja na jedrskem področju moramo vnesti več demokratičnosti. Jedrska energija je le eden od mnogih možnih virov energije, zato morajo biti postopki odločanja takšni, kot so za premog, obnovljive vire energije, plin in nafto. Evropski parlament mora dobiti pristojnosti soodločanja. Ni nam treba odpirati pogodbe Euratom, temveč lahko sklenemo ustrezen medinstitucionalni dogovor.«

 Evropska komisija je 7. maja 2010 objavila dokument »Na poti k novi energetski strategiji 2011-2020«, v katerem je poudarila, da se Evropska unija na področju energije sooča s številnimi izzivi, kot so finančno-gospodarska kriza, podnebne spremembe, odvisnost od uvoza. Ob teh spremenjenih okoliščinah je potrebno strateško vodenje in nova energetska strategija za doseganje ciljev Lizbonske pogodbe in ciljev v okviru podnebnega svežnja 20-20-20. Med ukrepi, ki jih je v svoji resoluciji predlagal EP, so zagotavljanje delovanja energetskega trga, podpiranje sodobnih integriranih omrežij, boljše izkoriščanje potenciala energetske učinkovitosti, zagotavljanje varnosti oskrbe z energijo, spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij na področju energije. Prav tako je EP poudaril pomen jedrske fuzije kot vira energije in dela energetske mešanice ter pomen spodbujanja raziskav na tem področju.

RESOLUCIJA O PRIPRAVAH NA COP16

 V popoldanski razpravi o resoluciji EP o pripravah na mednarodna podnebna pogajanja v Cancunu (COP16) je dr. Romana Jordan Cizelj izrekla priznanje komisarki Hedegaard, da EU odhaja na podnebno konferenco v Cancun mnogo bolj pripravljena kot lani v Koebenhaven, kjer je bila razlika med pričakovanji in doseženimi rezultati konference nedopustno velika. »Zato je terjala od nas, da nekaj spremenimo. Tokrat odhajamo v Cancun z mnogo bolj realnimi, a še vedno ambicioznimi cilji,« je povedala poslanka.

 Dogovor v Koebenhavnu pa je vendarle prinesel nekaj pomembnih rezultatov. Mednje zagotovo sodi odločitev, da moramo ukrepati tako, da bomo omejili globalni dvig temperature pod 2  ̊C. »Pri tem cilju moramo vztrajati, trenutek ni primeren, da ga spremenimo, pa četudi na nižjo vrednost. Ostati moramo kredibilni. Tako pomembnih odločitev ne moremo spreminjati iz leta v leto!« je bila jasna poslanka, ki meni, da sedaj tudi niso ustrezne okoliščine, da bi EU enostransko zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 30 % do leta 2020. »Menim, da se ne smemo preveč oddaljiti od tretjih držav. Poskrbeti pa moramo, da bo postopek za to odločitev vnaprej določen in da bo Evropski parlament vključen v odločanje.« Dr. Romana Jordan Cizelj se je zavzela tudi za spodbujanje razvoja in uporabe čistih tehnologij na globalni ravni: »Dogovor o prenosu tehnologij je izredno pomemben, pri čemer pa moramo tudi ustrezno poskrbeti za varstvo intelektualne lastnine. Le tako bodo podnebne spremembe priložnost in ne breme. Pri vprašanju o financiranju podnebnih prizadevanj držav v razvoju naj poudarim, da imamo v EU že vzpostavljen finančni mehanizem, t. i evropsko shemo za trgovanje z emisijami (ETS). Potrebno je zagotoviti njihovo njegovo delovanje, učinkovitost ter transparentno in namensko črpanje finančnih sredstev. Menim, da ustvarjanje novih finančnih obremenitev v času finančne in gospodarske krize ni primerno.«

 Osnovni dokument na področju mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah je Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah, sprejeta leta 1992 v Riu. V tem okviru je bil sprejet zavezujoč Kyotski protokol, po katerem imajo razvite države obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, a bo veljaven le še do leta 2012. Zato enkrat letno potekajo pospešena podnebna pogajanja za nov mednarodni sporazum za obdobje po letu 2012, ki so se v zadnjih letih odvijala na Baliju, Poznanju in Koebenhavnu.

Letos, v času od 29. novembra do 10. decembra, bo mednarodna podnebna konferenca potekala v Cancunu v Mehiki. Tam bo prisotna tudi delegacija EP, ki jo bodo sestavljali tisti evropski poslanci, ki so bili še posebej dejavni na področju podnebnih sprememb, med njimi tudi dr. Romana Jordan Cizelj kot edina evropska poslanka iz Slovenije.

NASTOP DR. ROMANE JORDAN CIZELJ V RAZPRAVI O RESOLUCIJI O COP16