Dr. Romana Jordan, poslanka 2000-2014, arhiv

slovenskoenglish
Domov » Za trajnostno proizvodnjo in trajnostno potrošnjo

Napovednik

<< december 2019 >>
ned pon to sre čet pet sob
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
    
rss - novice










Za trajnostno proizvodnjo in trajnostno potrošnjo

23.05.2012 

Poslanci Evropskega parlamenta bodo v četrtek, 24. maja 2012, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovali o resoluciji Evropa, gospodarna z viri. »Kakršni koli predlogi v poročilu, zaradi katerih bi jedli manj, se vozili manj, ustvarjali manj in višali davke, niso sprejemljivi,« je v današnji razpravi opozorila dr. Romana Jordan ter izpostavila konkurenčnost gospodarstva in preudarno ravnanje s surovinami kot priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest.


»V teh kriznih časih je v EU skoraj 24,8 milijona državljanov brezposelnih, od tega 5,5 milijona mladih (do 24 let). Ali je prav, da v tem času govorimo o Evropi, gospodarni z viri? Da, je prav. Tematika je zelo povezana s konkurenčnim gospodarstvom, saj mu morajo biti surovine dostopne, ko jih potrebuje, in to po cenah, ki mu omogočajo konkurenčnost. Ker naša celina ni ravno bogata s surovinami, moramo z njimi ravnati še toliko bolj preudarno. A kaj pomeni preudarno in gospodarno ravnanje? Kakršni koli predlogi v poročilu, zaradi katerih bi jedli manj, se vozili manj, ustvarjali manj in višali davke, niso sprejemljivi. Rešitev je učinkovita raba virov in surovin. To moramo videti kot priložnost za razvoj novih industrijskih panog, za odpiranje novih podjetij, za ustvarjanje novih delovnih mest. Za zagon gospodarstva moramo čim prej začeti resno uresničevati vse tisto, kar smo sprejeli kot zakonodajne dokumente, strategije in akcijske načrte,« je v današnjem nastopu v Strasbourgu povedala dr. Romana Jordan.

V resoluciji Evropskega parlamenta se poslanci zavzemajo za povezavo med gospodarno rabo virov in prihodnjo strategijo gospodarske rasti, imenovano Evropa 2020. Raba virov naj postane smotrnejša, učinkovitost izdelkov pa večja. 

Med prednostnimi ukrepi so poslanci navedli pripravo evropskih akcijskih načrtov za učinkovito rabo virov, pri čemer bo v pomoč ustanovitev skupne projektne skupine za tri najpomembnejša področja: hrana in pijača, stanovanja ter mobilnost. Poslanci so se zavzeli za boljše izvajanje obstoječe zakonodaje o odpadkih ter za zmanjševanje  le-teh. Do leta 2013 naj bi se odpravilo ovire na evropskem trgu recikliranja in ponovne uporabe ter vzpostavilo jasen, robusten in merljiv sistem indikatorjev za podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost ter učinkovitost ravnanja z viri. 

V resoluciji sta omenjeni tako trajnostna proizvodnja kot trajnostna potrošnja: odkrivanje okolju prijaznih virov ter njihovo pridobivanje, spodbujanje inovacij na področju obdelave in recikliranja odpadkov, boljše gospodarjenje z vodo, spodbujanje ponovne uporabe materialov, razvijanje tehnologij za manjšo porabo materialov in energije, spodbujanje energetske učinkovitosti. V resoluciji so poslanci izpostavili tudi pomen osveščanja glede ločevanja odpadkov ter informiranje potrošnikov s pomočjo uvedbe okoljskih, ekoloških in energijskih oznak na izdelkih ter oznak ekološkega kmetovanja.

Poslanci so navedli nekatere konkretne ukrepe spodbujanja prehoda v gospodarstvo, gospodarno z viri: zelena javna naročila, okoljsko obdavčenje, opustitev okolju škodljivih subvencij, postopna  prepoved nastajanja odlagališč odpadkov in sežiganja odpadkov, inovativne tehnike ločevanja in recikliranja odpadkov, uvedba davčnih odbitkov za spodbujanje inovacij. 

Pomembna bo povezava z ostalimi evropskimi politikami, kot so Strategija za ohranjanje biotske raznovrstnosti do leta 2020, Časovni načrt za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050, Okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter Unija inovacij. Pomembna je tudi mednarodna razsežnost, saj EU uvaža mnogo primarnih surovin. Cilji smotrnejše rabe virov naj bi bili vključeni v evropski semester. Strategijo gospodarne rabe virov bi bilo potrebno dopolniti tudi z boljšim sistemom upravljanja in poročanja; države članice naj sprejmejo nacionalne načrte ravnanja z viri.


Govor dr. Romane Jordan na plenarnem zasedanju v celoti:




Spoštovani,

"V teh kriznih časih je v EU skoraj 24,8 milijona državljanov brezposelnih, od tega 5,5 milijona (do 24 let) mladih (Eurostat, marec 2012). Ali je prav, da v tem času govorimo o Evropi, gospodarni z viri? Da, je prav. Tematika je zelo povezana s konkurenčnim gospodarstvom, saj mu morajo biti surovine dostopne, ko jih potrebuje in to po cenah, ki mu omogočajo konkurenčnost. Ker naša celina ni ravno bogata s surovinami, moramo z njimi ravnati še toliko bolj preudarno. 

A kaj pomeni preudarno in gospodarno ravnanje? Kakršnikoli predlogi v poročilu, zaradi katerih bi jedli manj, se vozili manj, ustvarjali manj, višali davke, niso sprejemljivi. Rešitev je učinkovita raba virov in surovin.

In to preudarno rabo moramo videti kot priložnost za razvoj novih industrijskih panog, za odpiranje novih podjetij, za ustvarjanje novih delovnih mest. EK je pripravila predlog Evropa 2020 v letu 2010, »Evropa, gospodarna z viri« pa je ena od pobud znotraj strategije. Jutri bo EP sprejel svoje mnenje po nekajmesečni obravnavi te pobude. To poudarjam zaradi tega, ker se v zadnjem času pojavljajo glasovi, kot da govorimo le o varčevanju in smo na oživitev gospodarstva pozabili. Nismo, le v medijsko ozadje je bilo potisnjeno.
V tem trenutku glede zagona gospodarstva ne potrebujemo spet nekega novega pakta. Za njegovo uskladitev bi politika rabila svojo energijo, čas in pozornost, to bi bila hvaležna medijska tema. Ljudje pa tega ne potrebujejo. Za zagon gospodarstva moramo čimprej začeti resno uresničevati vse tisto, kar smo sprejeli kot zakonodajne dokumente, strategije in akcijske načrte. Skladno s potrebami, z vsebinskimi usmeritvami in prioritetami moramo sestaviti večletni evropski proračun. In ni dobro, da sporočamo ljudem, da je nizek proračun dober proračun. Ta mora biti dovolj visok, da bomo z njim uresničili razvojne politike."


deli
« nazaj ↑ na vrh