Evropska komisija (EK) je začela javno posvetovanje o predlogu smernic za državne pomoči za gradnjo širokopasovnih omrežij. Mnenja in predloge bo sprejemala do 1. septembra 2012. Uporabila jih bo pri pripravi končnega predloga smernic, ki ga namerava objaviti decembra letos.

EK je začela javno posvetovanje o predlogu smernic za državne pomoči za gradnjo širokopasovnih omrežij. Mnenja in predloge zainteresiranih strani bo sprejemala do 1. septembra 2012. Uporabila jih bo pri pripravi končnega predloga smernic, ki ga namerava objaviti decembra. Komisija navaja, da v predlogu smernic povzema načela politike pri uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki podpirajo postavitev širokopasovnih omrežij na splošno, pojasnjena pa je tudi uporaba teh načel pri ocenjevanju ukrepov pomoči, ki podpirajo hitro postavitev osnovnih širokopasovnih omrežij in omrežij velikih hitrosti ter dostopovnih omrežij naslednje generacije. Komisija bo smernice uporabila pri oceni državne pomoči za širokopasovna omrežja.

V predlogu smernic Komisija predstavlja uporabo pravil državne pomoči, uporabo načela zasebnega vlagatelja pod tržnimi pogoji na področju širokopasovnih omrežij. Če v projektu sodelujejo zasebni vlagatelji, je osnovni pogoj, da prevzamejo poslovno tveganje, povezano z naložbo, pod enakimi pogoji kot javni vlagatelj. To velja tudi za druge oblike državne pomoči, kot so ugodna posojila ali jamstva.

Predlog smernic vsebuje tudi razlago in pogoje za državno pomoč za postavitev širokopasovnega omrežja kot storitev splošnega gospodarskega pomena na podlagi sodbe sodišča EU v primeru Altmark.

V predlogu smernic so navedeni upravni in regulativni ukrepi za spodbujanje postavitve širokopasovnih omrežij, ki ne spadajo na področje uporabe pravil EU o državni pomoči. Za namene ocene državnih pomoči Evropska komisija v predlogu smernic razlikuje med osnovnimi omrežji in omrežji naslednje generacije. Med osnovna širokopasovna omrežja lahko štejemo več različnih tehnoloških platform, vključno z ADSL (asimetričnim digitalnim naročniškim vodom), kabelskimi, mobilnimi, brezžičnimi in satelitskimi rešitvami.

Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja so omrežja naslednje generacije žična omrežja, ki jih v celoti ali delno sestavljajo optični elementi in lahko zagotavljajo storitve širokopasovnega dostopa z izboljšanimi lastnostmi (kot je večji pretok) v primerjavi s storitvami, ki se zagotavljajo prek obstoječih bakrenih omrežij. Lahko zagotavljajo storitve zelo visokih hitrostih in podpirajo številne napredne digitalne konvergirane storitve. Zato so omrežja naslednje generacije na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja zlasti optična omrežja ali napredna nadgrajena kabelska omrežja.

Zavedati se je treba, da naj bi omrežja naslednje generacije dolgoročno nadomestila obstoječa osnovna širokopasovna omrežja, ne pa jih samo nadgradila, navaja Komisija. Ker omrežja naslednje generacije zahtevajo drugačno omrežno arhitekturo ter ponujajo širokopasovne storitve, ki so bistveno kakovostnejše od sedanjih, in številne storitve, ki jih obstoječa širokopasovna omrežja ne bi mogla podpirati, se bodo v prihodnosti verjetno pojavile precejšnje razlike med območji, ki jih bodo pokrivala omrežja naslednje generacije, in tistimi, ki jih ne bodo.

V okviru smernic za državno pomoč za osnovna širokopasovna omrežja, Komisija navaja tudi navodila za razlikovanje med belimi, sivimi in črnimi lisami. Komisija opozarja, da mora biti vsako državno posredovanje, katerega cilj je pomoč za zagotavljanje ali pospeševanje razvoja dostopovnega omrežja naslednje generacije, združljivo s pravili o državni pomoči. Zato tudi izpostavlja značilnosti obravnave omrežij naslednje generacije pri oceni državnih pomoči.

Več o posvetovanju ...

Smernice EU za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij