Dr. Romana Jordan Cizelj ob današnjem sprejetju Uredbe o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom poudarja, da je ta dokument eden najpomembnejših na tokratnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Dr. Romana Jordan Cizelj je v razpravi na plenarnem zasedanju povedala, da je sprejeta uredba eden od primerov, kjer se lahko nazorno pokaže in dokaže evropska solidarnost, ko pride do izrednih dogodkov: »Številni naši državljani so namreč sredi najhujše zime v letu 2009 zmrzovali, njihove peči pa so ostale hladne prav zaradi motene oskrbe s plinom v Evropi.«  Seveda pa do tega ne more priti, če smo na to ustrezno pripravljeni, kar pomeni, »da moramo okrepiti infrastrukturo v posameznih državah članicah in povezave med njimi, poskrbeti moramo za delovanje plinskih zank, torej za delujoče zazankanje ali dvosmerno delovanje plinovodov.« S to uredbo naj bi to uvedli, »le-ta pa je tudi dokaz«, pravi poslanka, »da v središče naših ukrepov postavljamo dobrobit posameznega človeka.«

Uredba namreč definira t. i. zaščitene odjemalce, to so vsa gospodinjstva, ki so priključena na plinovodno omrežje, pa tudi šole, bolnišnice, mala in srednja podjetja, če država tako določi. Tem mora biti zagotovljeno zadostno napajanje tudi v primeru izrednih dogodkov, kar uredba rešuje s t. i. standardom oskrbe in z infrastrukturnim standardom. Standard oskrbe zagotavlja zaščitenim odjemalcem 30-dnevno nemoteno oskrbo v času krize, infrastrukturni standard pa pomeni, da mora biti  v primeru izpada največjega plinovoda kapaciteta ostalih plinovodov še vedno dovolj velika, da zadosti povpraševanju.

Dr. Romana Jordan Cizelj je poudarila še eno pomembno plat te uredbe, in sicer: »Poskrbeti moramo tudi za učinkovit načrt preventivnih ukrepov v primeru izrednih razmer.« Uredba nalaga, da morajo akcijski načrt najprej pripraviti države članice, potem pa na osnovi tega tudi Evropska komisija na evropski ravni. Vsaka država članica pa mora tudi določiti pristojni organ oz. institucijo, ki bo prevzela odgovornost, da ukrepa v primeru izrednih dogodkov in da pripravi akcijski načrt za izredne razmere.

Poslanka je pozdravila dejstvo, da so v uredbi upoštevane tudi specifike posameznih držav: »Tako so rešitve ustrezne tudi za Slovenijo, kjer kombinacija napajanja ruskega in alžirskega plina zadostuje za doseganje standarda oskrbe, kljub pomanjkljivostim pri standardu N-1.«

Uredba predstavlja prvi pravni akt, ki obravnava področje zanesljive oskrbe s plinom po Lizbonski pogodbi in je tako dokaz, da EU izkorišča nove pristojnosti, ki jih ima. Predstavlja mejnik oskrbe s plinom in pot k vzpostavitvi skupnega energetskega trga. Dr. Romana Jordan Cizelj pri tem spodbuja Evropsko komisijo, »da bo odločno zahtevala pravočasno izpolnjevanje zahtev iz uredbe s strani držav članic.«