Dr. Romana Jordan Cizelj je 22. 9. 2010 na drugem septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu kritično spregovorila o izvajanju politik za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter o nerazumnosti slovenske energetske politike na področju fotovoltaike.

Izgubljanje biotske raznolikosti ni le okoljski problem, ampak povzroča tudi stroške za družbo. Na svetovni ravni so v veljavi tri okoljske konvencije, t. i. Rio konvencije, kamor poleg biodiverzitete prištevamo tudi podnebne spremembe in boj proti širjenju puščav. »Slovenija je konec prejšnjega tedna doživela pravo vremensko katastrofo, saj so poplave povzročile veliko materialno škodo, potrebna bo sanacija zgradb ter sanacija prometne in komunalne infrastrukture. Pričakovani stroški sanacije pa bodo žal mnogo višji, kot bi bila preventiva. Preventivno ukrepanje lahko prepreči trpljenje ljudi, hkrati pa je praviloma cenejše od popravil po tem, ko se ujme že zgodijo. Pa vendar pri izvajanju okoljskih politik ne dosegamo želenih ciljev,« je opozorila poslanka dr. Romana Jordan Cizelj.

Evropski parlament je v poročilu opozoril, da zastavljeni cilj ohranjanja biodiverzitete do leta 2010 ni bil dosežen. Glavni poudarki poročila so, da mora biti izguba biodiverzitete ustavljena najkasneje do leta 2020, da se morajo pri izvajanju programa Natura 2000 odpraviti obstoječe nepravilnosti, da morajo biti politike biodiverzitete bolj integrirane v kmetijsko, gozdarsko, industrijsko, energetsko, strukturno in ostale politike. Opozarja na pomen biodiverzitete pri zmanjševanju in prilagajanju na podnebne spremembe, poudarja pa tudi potencialne ekonomske prednosti, ki jih ekosistemske storitve prinašajo dolgoročno.

V različnih regijah se države EU spopadajo s podobnimi problemi pri izgubi biodiverzitete, zato so potrebne skupne evropske rešitve. »Ključna ugotovitev je, da rezultati niso doseženi zaradi pomanjkanja politične volje. To je tudi razlog, da zakonodaja ni primerno implementirana, manjkajo podatki, preverjanje je nezadostno,  financiranje je nezadostno, integracija v sektorske politike je slaba ... Potrebovali bi mnogo bolj jasno poročanje, tako o dobrih praksah kot tudi o državah, ki so na tem področju neuspešne. Evropska komisija se tu ne bi smela obnašati politično, temveč strogo strokovno. Zaščititi moramo naravo in prihodnost človeštva, ne pa vlad v posameznih državah članicah,« je ob glasovanju izpostavila poslanka.

»Na tem področju je še vedno velik razkorak med zadanimi strateškimi usmeritvami ter dejanskimi ukrepi. Popolnoma nerazumno je na primer dogajanje v slovenski energetski politiki na področju fotovoltaike. Namesto, da bi kar najbolj olajšali investicije v obnovljive vire energije, se pojavljajo nove zahteve glede umeščanja fotovoltaičnih elektrarn v prostor ter z njihovo priključitvijo na omrežje, vlada pa je celo najavila zmanjšanje zagotovljenih cen za sončne elektrarne  za 17 %,« je še dodala poslanka.

Podrobneje tudi v video posnetku: