Predsednica Ženskega odbora MO SDS Celje Jelena Konda je predstavila razpravljavke poslanko DZ Evo Irgl, podpredsednico SDS Sonjo Ramšak, slovensko poslanko v Evropskem parlamentu dr. Romano Jordan Cizelj, nekdanjo direktorico Urada Vlade RS za enake možnosti mag. Majdo Pučnik Rudl in direktorico Študijskega centra za narodno spravo mag. Andrejo Valič. Zbrane je pozdravil tudi predsednik MO SDS Celje Janko Požežnik.

Gostje omizja so osvetlile lik Angele Vode, aktivistke, kaznjenke in izobčenke, ki je bila zaradi svojega zavzemanja za spoštovanje človekovih pravic in pravic žensk zatirana tako s strani fašizma kot tudi komunizma. V njeni knjigi Skriti spomin, ki jo je pisala v tajnosti in je izšla po njeni smrti, je opisanih kar nekaj zgodovinskih dejstev, ki bralcu razgaljajo oziroma osvetlijo marsikateri dogodek, ki bi ga nekdanji oblastniki najraje pometli pod preprogo.

Dotaknile so se položaja žensk v družbi nekoč in danes. Danes je Slovenija članica Evropske unije, enake pravice žensk in moških pa so zapisane tudi v Ustavi RS in zakonih. Žal pa se nekatere že uzakonjene pravice uresničujejo prepočasi, razlike med spoloma pa so ponavadi v škodo žensk. Statistični urad RS je ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk objavil, da je Slovenija glede na merilo razporejenosti moči med spoloma med državami članicami Evropske unije na 15. mestu ter na 34. mestu v svetu. Še posebej kritična pa je participacija žensk v političnem življenju v Sloveniji. Lahko rečemo, da ženske danes o političnih vprašanjih ne odločamo. V Državnem zboru RS je le 13 poslank (od 88 poslank ali le 14,4 %), glas žensk pa se sliši, če je teh vsaj ena tretjina. V temelju moramo spodbujati pomen dobrih odnosov v družini, sodelovanje med moškimi in ženskami ter kulturo enakosti na vseh področjih in ravneh.

Vladajoča koalicija je v lanskem letu zavrnila sprejem Resolucije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu in žal s preglasovanjem sprejela Deklaracijo o seznanitvi z navedeno resolucijo Evropskega parlamenta. Nič ni pomagalo dejstvo, da je resolucija lahko v pomoč Sloveniji, ki doslej ni bila sposobna opraviti trezne razprave ter vsaj načelno in na visoki politični ravni obsoditi zločine vseh treh totalitarizmov, ki so bolj kot katero koli drugo evropsko državo zaznamovali prav Slovenijo. Namesto tega smo eno od ulic v Ljubljani poimenovali Titova cesta, predsednik države pa je odlikoval nekdanjega vodjo politične policije (Udbe). Udeleženci okrogle mize so si bili enotni v oceni, da je predsednik države z odlikovanjem Tomaža Ertla razžalil kar nekaj državljank in državljanov ter v nadaljevanju povzročil, da sta poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke proti njegovemu ravnanju vložili ustavno obtožbo. Zelo zanimiva razprava se je razvila ob vprašanju enega od udeležencev, »ali bomo v Sloveniji imeli kdaj predsednika države, ki bo predsednik vseh državljank in državljanov, ki ne bo politično naklonjen le eni politični opciji« ter »Kakšne lastnosti bi morale krasiti predsednika države?«.

V zaključku okrogle mize je bila izoblikovana skupna ocena, da narod, ki se ni sposoben soočiti s svojo preteklostjo, tudi nima prihodnosti. Da je potrebno obsoditi povojne poboje in kršitve človekovih pravic, osebnega dostojanstva, politike oziroma aktualno oblast pa so pozvali, da prenehajo z delitvijo državljank in državljanov na »naše« in »vaše«. Glede na našo majhnost bi morali prizadevanja usmeriti v negovanje pozitivnih vrednot, medsebojnega spoštovanja, sprejemanja drugačnosti ter v iskanje skupnih točk, ki nas bodo povezovale in ne razdruževale. Še zlasti sedaj, v času gospodarske in finančne krize, je potrebno združiti znanja, sposobnosti in moči, da Slovenijo popeljemo iz krize in da nam vsem skupaj omogočimo lepšo in boljšo prihodnost.