Konferenco sta vodila Zoran V. Stošić  in Tea Bilić Zabric, ob dr. Romani Jordan pa so spregovorili še Luc Van Hulle (podpredsednik EMEA Marketing, WESTINGHOUSE, Belgija), Marion Horstmann (Podpredsednica New Builds Offers, AREVA NP, Nemčija) in Tomaž Žagar (GEN–energija, Slovenija).

Dr. Romana Jordan je v uvodnem nastopu pozdravila udeležence in spregovorila o možnostih energetske mešanice v prihodnosti ter o vlogi jedrske energije v njej. Poslanka je opozorila, da z naraščanjem svetovne populacije narašča tudi potreba po višjem življenjskem standardu, veča se poraba virov in energije.

"Ko načrtujemo, kako v prihodnosti zadovoljiti te potrebe, se je koristno ozreti tudi v preteklost, da se na napakah kaj naučimo." Poslanka je poudarila, da "dandanes ne moremo razpravljati o energiji, ne da bi hkrati razpravljali tudi o okolju, globalni diplomaciji, o ekonomskem razvoju in družbeni blaginji predvsem prihodnjih generacij." Poudarila je globalno dimenzijo pri energetski izbiri držav članic. Menila je, da države članice EU sicer imajo proste roke pri izbiri svojih energetskih mešanic, vendar s tem ne bi smeli negativno vplivati na druge države članice,. "Zato so potrebne vizionarske politične strateške odločitve pri nadaljnjem razvoju na področju energetike."

Kot temelj vsemu ukrepanju je dr. Romana Jordan postavila trajnostni razvoj, ki ga razume kot razvoj človeštva, kjer raba virov služi človekim potrebam, zagotavlja možnosti nadaljnjega razvoja in hkrati ohranja okolje. Takšno dolgoročno vizijo in različne scenarije je Evropska komisija pripravila v dokumentu "Energetski načrt za leto 2050."

Ob tem poslanka prihodnost jedrske energije vidi kot svetlo, saj "jedrska energija ne povzroča emisij, zmanjšuje in rešuje problem uvozne odvidnosti in je zrel, konkurenčen in stabilen vir energije, ki ga ni moč zamenjati z obnovljivimi viri energije." Poslanka pravi problem jedrske energije vidi v zaskrbljenosti javnosti kot posledici primera nesreče, kar je bilo jasno razvidno pri posledicah potresa in cunamija, ki je povzročil jedrsko nesrečo v Fukušimi. 

Evropska komisija je po tej nesreči, v sodelovanju z nacionalnimi regulatorji opravila vrsto stresnih testov, ki predstavljajo največji tovrstni pregled varnosti jedrskih elektrarn v EU. Stresni testi so bili uspešni in poslanka je opozorila, da je na njihovi podlagi treba razviti nadaljnje varnostne standarde. "Na področju energije je potrebno medsebojno sodelovanje držav. Javno zaupanje bo vzpostavljeno le na podlagi odkritega, odprtega družbenega dialoga, ki ga ne smejo uničiti politične dogme in diskriminacija javnih oseb v medijih."