Poročilo o izvajanju zakonodaje EU o vodah pred potrebnim celovitim pristopom k evropskim izzivom na področju vode
1. Ozadje in namen
Evropska unija je leta 2000 sprejela Okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES). Z njo je bil uveden nov zakonodajni pristop k upravljanju in varovanju voda, ki ne temelji na nacionalnih ali političnih mejah, temveč na povodjih. Namen te direktive je določiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode. Direktiva zahteva usklajevanje različnih politik EU in določa natančen časovni razpored ukrepov, pri čemer je leto 2015 rok, do katerega morajo biti evropske vode v dobrem ekološkem in kemijskem stanju. Države članice so morale po začetku veljavnosti direktive geografsko opredeliti svoja vodna območja in imenovati organe za upravljanje voda (2003). Naslednji nalogi sta bili izvedba skupne gospodarske in okoljske analize (2004) ter opredelitev vodnih teles. Do leta 2006 so morale države ustanoviti tudi mreže za spremljanje voda.
Kljub temu pa je izvajanje Okvirne direktive o vodah počasno in neenakomerno, stanje vodnih teles v EU do leta 2015 ne bo doseglo dobrega stanja. Komisija je zato napovedala pripravo "Načrta za varovanje evropskih voda" novembra 2012. Evropski parlament je v luči prihajajočega Blueprinta za vode pripravil posebno poročilo, s katerim je opozoril na izzive evropske vodne politike danes in v prihodnje.
2. Vsebina Poročila Evropskega parlamenta
Na ravni Evropske unije je treba sprejeti odločne ukrepe za spopadanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi. Evropski parlament je Komisijo pozval, naj pri pripravi „Načrta za varovanje evropskih voda“ vključi naslednja priporočila:
- Dodatno pozornost bi bilo treba posvetiti regionalni razsežnosti. Evropa kot celota porabi le približno 13 % vse svoje razpoložljive vode, vendar je geografska razporeditev virov zelo neenakomerna po različnih regijah.
- Potrebni so zanesljivi podatki, zlasti glede količine vode, s pomočjo informacijskega sistema in kazalnikov.
- Vprašanje vode bi moralo biti vključeno v vsa področja politik.
- Varstvo voda potrebuje celosten pristop, tako z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kot podnebnega ukrepanja.
- Bistven napredek na področju učinkovite rabe vode je mogoče in bi bilo tudi treba doseči, sektor energetike porabi približno 45 % vse vode v Evropski uniji.
- Ponovno uporabo in recikliranje vode bi bilo treba urediti v zakonodaji Evropske unije.
- Raziskave in inovacije je treba še naprej spodbujati.
- Ekonomski instrumenti so zlasti v obdobju finančne krize pomembni za doseganje ciljev, povezanih z vodo.
- Mednarodno razsežnost bi bilo treba okrepiti.
3. Pomen za Slovenijo
Za Slovenijo je voda pomemben strateški vir, saj smo tretja najbolj vodnata država v Evropi, za Švico in Norveško, zato mora biti eden temeljev bodočega razvoja čim učinkovitejše ravnanje z vodo. Pomembno je določiti jasne in merljive cilje za doseganje rezultatov, razvijati učinkovite strategije ter ustvarjati pozitivne finančne učinke in koristi. Vodni viri bodo pomembni tudi pri doseganju zaveze Slovenije o doseganju 25-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov energije do leta 2020.
4. Postopek
V Evropskem parlamentu je za pripravo poročila o instrumentu LIFE pristojen Odbor za okolje, javno zdravje in varno hrano (ENVI). Ker pa dokument posega tudi na področja dela ostalih odborov, le-ti podajo svoja mnenja, ki morajo biti upoštevana pri končnem poročilu. Tako mnenje o poročilu pripravljata tudi Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) in Odbor za peticije (PETI). O končnem poročilu glasuje celoten Evropski parlament na svojem plenarnem zasedanju.
5. Časovnica
Prva obravnava ENVI: 24. april 2012
Rok za amandmaje ENVI: 27. april 2012
Glasovanje ENVI: 29. maj 2012
Glasovanje ITRE: 19. marec 2012
Glasovanje PETI: 5. marec 2012
Glasovanje na plenarnem zasedanju: julij 2012
6. Povezave
| deli
Tweet |
| « nazaj | ↑ na vrh |