Smo pred volitvami predsednika republike. 11. novembra bomo izbirali najvišjo tudi moralno funkcijo v državi. Volili bomo človeka, ki bo ogledalo naše države, glas naših ljudi, naš most v svet in vrata, skozi katera bo svet ocenjeval Slovenijo. Kako povezovalni pa so bili dosedanji predsedniki države? Kako blizu so bili ljudem? Smo državljanke in državljani čutili z njimi? In še bolj pomembno, so oni čutili s svojimi ljudmi? Sama vsega omenjenega nisem prepoznala pri nobenem od predsednikov doslej. 

Na letošnjih volitvah imamo priložnost, da rečemo NE preteklemu razdvojevanju naroda, NE samovoljnemu odločanju, NE obujanju propadlih ideologij … Imamo možnost, da pretekle slabe izkušnje pustimo za seboj! Zato sem zelo vesela, da imamo možnost za predsednika izbrati novega človeka, ki ga preteklost v ničemer ne bremeni, ga pa odlikuje na številnih področjih: dr. Milana Zvera. Z dr. Milanom Zverom Slovenke in Slovenci dobivamo državnika - Predsednika z veliko začetnico. 

»Državniku je mar tudi za usodo prihodnjih generacij, ne le za lastno usodo. Dr. Milan Zver je danes tukaj zato, da nadaljuje nedokončano delo Jožeta Pučnika. Če bi se prve volitve za predsednika predsedstva v Sloveniji pred 22 leti iztekle drugače, če bi zmagal dr. Pučnik, bi bila Slovenija danes boljša, bilo bi več blaginje, več pravne varnosti, kriteriji bi bili enaki za vse.« Približno s temi besedami je predsednik Vlade RS Janez Janša na konvenciji v Mariboru, kjer je kandidaturo dr. Milana Zvera z navdušenjem in izjemno čustveno pozdravilo nekaj tisoč podpornikov, ponovno potegnil vzporednico med očetom slovenske suverenosti dr. Jožetom Pučnikom in njegovim »naslednikom« dr. Milanom Zverom. Da Milan res z vsem svojim bitjem živi za slovensko idejo, sem nekoč prav presunljivo doživela tudi sama. 

Bilo je junija 2009 v volilnem štabu SDS na večer drugih volitev v Evropski parlament, kjer smo dosegli zelo dober rezultat. Na sedežu stranke se je utaborilo nič koliko novinarjev, članov in podpornikov, veselili smo se dobrih rezultatov, ki so jih po 19. uri sproti objavljali mediji, izvoljeni poslanci smo prejemali čestitke in dajali izjave … V nekem trenutku pa sem se znašla stran od množice, v moji bližini sta bila tudi Milan in njegova Andreja in nehote sem od strani ujela res zelo čustven trenutek. Odmaknjena sta stala v tišini in opazovala praznovanje, Milan je s ponosnim in zadovoljnim pogledom mirno motril veselečo se množico. Zazdelo se mi je, da so se mu orosile oči, in ne da bi premaknil pogled, je predse tiho in ganjeno rekel: »Ko bi bil Jože zdaj tu. Ko bi le Jože lahko zdaj z nami doživljal to slovensko zmago.« Andreja se ga je le tiho oprijela pod roko in ostala sta v tišini, očitno v mislih na dr. Jožeta Pučnika. Milanu nisem nikoli povedala, da sem bila priča temu trenutku. Presunil me je, čeprav sem že prej vedela, da Milanu res gre za Slovenijo, ne za položaj. 

Za Slovenijo gre tudi zdaj. Letos imamo veliko priložnost, da Sloveniji povrnemo ugled iz časa predsedovanja Evropski uniji, ko je dr. Milan Zver z velikim ponosom in z izjemno pokončno držo in suverenostjo vodil Svet EU na področju šolstva in športa. Priložnost imamo, da našo državo vodi intuitiven človek, doktor znanosti, profesor sociologije, ki pozna zgodovino politične misli, ki je bil priča rojstvu slovenske suverenosti, ki pozna slovensko družbo in jasno vidi naše priložnosti v evropski družini in svetu. Domoljub, vodja slovenske delegacije največje evropske politične skupine v Evropskem parlamentu, nominiranec za evropskega poslanca leta 2012 na področju izobraževanja in kulture, z bogatimi evropskimi izkušnjami tudi na področjih šolstva, kmetijstva, kulture, izobraževanja ... Človek moralnih načel in visokega mednarodnega ugleda. Končno nekdo, ki za seboj nima nobene zgodovine netenja narodnih sporov, podeljevanja spornih odlikovanj in elitističnih povezav, ampak premore spoštljiv odnos do zgodovine in stoji trdno na tleh med svojimi državljani. Končno nekdo, ki za seboj nima zgodovine zapravljanja države, omahljivosti in nastopaškega populizma, ampak uživa visok mednarodni ugled, ima veliko zaslug pri napredku in demokratizaciji Slovenije, goji globoka domovinska čustva, premore toplo in preprosto človečnost ter pristno slovensko gostoljubje. Skrben mož, oče in dedek, ljubitelj nogometa, topel prijatelj, suveren vodja.  

Imamo veliko odgovornost, da na volitvah 11. novembra izkoristimo to za Slovenijo tako pomembno priložnost. Slovenijo imam neskončno rada in tudi sama delam vse, kar je v moji moči, da bi državljanke in državljani Slovenije spet složno stopili na pot blaginje in pravičnosti. Prav zato sem z Milanom vedno rada sodelovala, z veseljem mu bom dala svoj glas, pa čeprav ga bom v Evropskem parlamentu pogrešala. Pridite na volitve in izberite Predsednika tudi vi.

Dr. Romana Jordan